Boštjan Napotnik

24. 4. 2015  |  Mladina 17  |  Konzum

Restavracija modernega centra

Element, Črnuče

  • ocena: 3 / 5

gold burger

gold burger

čokoladni sufle

čokoladni sufle

Restavracija Element
Šlandrova 4 b, Črnuče
tel.: 05 904 92 92
V Elementu kuhajo od ponedeljka do petka od 11. do 22., ob sobotah pa od 9. do 17. ure.

Ambient:
sodobno oblikovan prostor v prevladujoče zelenih tonih, s foteljskimi sedeži in minimalističnim zvočenjem

Napitki:
prvoligaški brici (in velika imena drugih koncev Slovenije) tudi z raritetnimi in velikimi polnitvami

Dostopnost:
lastno parkirišče, brez preprek za gibalno ovirane goste

Fino:
sladice
črni angus

Ne tako fino:
dolgočasno zastavljena ponudba

Če boste z jedilnika po naročilu izbrali hladno in toplo predjed ter glavni jed in sladico, vas bo to stalo približno 45 evrov.

»Mar je od slovenske prehranske industrije sploh še ostalo kaj našega?« se je oni dan ob valovanju žita v podravski krajini izvilo iz prenekaterih nacionalno zainteresiranih prsi. In ker ima čelništvo Konzuma (tega, ki ga bereš, ne onega, v katerega podružnici včasih kupuješ špezo) po navadi odgovor na vse, ni bilo treba dolgo čakati, da je nekdo omenil Kaval grupo in njenih 20 prehranskih poslovnih enot, drugi pa je v inšpekcijski oddelek prinesel govorice o všečnem Kavalovem Elementu, ki da poleg dnevne kolekcije malic solidno kuha tudi po naročilu.

Glede na obvoznično/industrijsko consko lokacijo in na v jedilni list zapisano ponudbo in cene, se zdi, da je Element demokratično razdelil obiskovalce med srednje/nižji menedžment bližnjih firm, ki tu sredi dneva stisne preprosto, cenovno dostopno malico, in v korporativnem svetu višje prilezlim jedcem, ki sem na kosila in večerje pripeljejo svoje poslovne partnerje in morajo zato kar na široko odpreti listnice. Tudi za vina, ki jih razkazujejo na policah ob šanku (ne pa tudi v vinski karti, ki se – abejžno – ravno prenavlja) in ki so večinoma nabrana iz prvoligaških briških kleti in so, sodeč po posrebani bogati Jakončičevi peneči Carolini in izjemnem, devet let starem primerku Klinčevega silaka Mora, vredna svojega denarja.

Spisek jedi, ki jih ponujajo v Elementu, je ziheraško neinspirativen – karpačoti & solatke, rižote & pašte, stejki & ribe, sufle & tortice. Še najbolj zabaven in izstopajoč primerek je show-offovski gold burger, ki s ceno 24 evrov eksplicitno cilja na titulo najdražjega slovenskega hamburgerja, res visoko postavko pa opravičuje s polpetom iz ročno sekljanega pljučnega fileja črnega angusa (okusen, sočen, mehak, radodarno odmerjen), rezino gosjih jeter (pravilno pečena, a njen prispevek ob velikem govejem polpetu ni zaznaven), lističi gomoljike (vložen črn tartuf komaj zaznavnega vonja in okusa) in zlatim prahom, s katerim popršijo mehko bombeto in priložen motovilec. Ni to slab burger, a glede na to, da smo v tem mestu jedli že mnogo boljše primerke za občutno manj kot tretjino za goldija odštetih evrov, bi bilo mogoče angusov file bolje porabiti za kaj drugega. Kljub temu da ne povprašajo po želeni zapečenosti, znajo namreč speči čisto dostojen stejk (če bi ga odrezali malo bolj na debelo, bi bil še boljši), skuhati močno, temno čebulno juho, lepo zmehčati hobotnico (in jo z artičokami in paradižnički zmešati v solato) in zmleti okusno piščančjo pašteto, v ješprenj z nekaj vršički špargljev pa bi lahko zamešali vsaj kakšen košček obljubljenih jurčkov in prstohvat ali dva soli. Da šibajo fine tortice, smo jih (ker je članica kombinata tudi Lolita) tako ali tako imeli na sumu, v nulo pa je bil spečen tudi čokoladni sufle s prezračeno vaniljevo omako. Na koncu se tako zdi, da bi bil Element lahko precej bolj zanimiva restavracija, kot je, a da so mu – verjetno iz premišljenih poslovnih razlogov – izbrali pozicijo korektne sredinskosti. Tudi prav.