Denis Vičič

13. 5. 2015  |  Politika

Migrantske kvote: v Slovenijo več kot 200 beguncev

Premier Miro Cerar je konec aprila napovedal, da bi Slovenija lahko sprejela od 15 do 20 beguncev iz držav Severne Afrike. A jih bo morala več. Evropska komisija je objavila obvezujoč načrt, ki se bo sicer lahko še spreminjal, v katerem je določila tudi, koliko beguncev naj bi prevzela posamezna država članica Unije. Glede na razmerje med velikostjo države, bruto družbenim proizvodom in stopnjo brezposelnosti naj bi Slovenija sprejela 1,15 odstotka tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so že na ozemlju Evropske unije. Poleg tega pa še 1,03 odstotka od okrog 20.000 beguncev z ozemelj zunaj Unije. Evropska komisija ima podporo Evropskega parlamenta, ne pa tudi voditeljev vseh evropskih vlad.

Donedavna je veljalo, da so migranti stvar države članice, ki jo dosežejo najprej. Zato je bila največja »žrtev« pritoka migrantov in beguncev v Evropo Italija. Njena misija Mare Nostrum, za katero so porabljali devet milijonov evrov na mesec, je samo v enem letu iz morja na varno prepeljala 150 tisoč migrantov. Dodajmo, da ti iz severnoafriških držav ne bežijo samo zaradi ekonomskih razlogov, saj je za pot čez Sredozemsko morje treba plačati nekaj tisoč evrov. Bežijo predvsem zaradi političnih okoliščin, zaradi državljanskih vojn, ki so jih vsaj spodbudile tudi vojaške intervencije zahodnih držav.

Misijo so Italijani zaključili. Ko je pred obalo Libije v samo eni nesreči utonilo 800 pribežnikov, pa so se evropski politiki strinjali, da mora Unija ukrepati kot celota. In to čim prej.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je predlagal uvedbo obvezujočega sistema kvot, po katerem bi določeno število beguncev sprejela vsaka država članica. Evropski parlament je nato njegov predlog podprl v resoluciji o azilni politiki Evropske unije, sprejeti konec aprila.

Komisija je kvote objavila danes, a je še vprašanje, ali bodo res uveljavljene. Da bi bile, se bodo morali s predlogom strinjati tudi voditelji evropskih vlad.

Premier Miro Cerar je v odzivu na predlagane ukrepe že dejal, da bi moralo sprejemanje beguncev temeljiti na "načelu prostovoljnosti". Dodal je, da Slovenija sicer ne beži od problema prebežnikov v EU in da je določeno število beguncev pripravljena sprejeti. Več naj bi bilo znano v prihodnjih nekaj tednih ...

»Evropska azilna in migracijska politika odloča o usodi človeških življenj. Prišel je čas, ko bomo spoznali resnično pripravljenost vlad in Evropejcev, da ustavimo sramotno zatiskanje, oči in pomagamo ljudem v stiski,« je o odzivu nekaterih evropskih vodilnih politikov dejala evropska poslanka Tanja Fajon.

Evropska komisija je v objavljeni »migrantski strategiji« sicer že predvidela, da bi se Velika Britanija, Irska in Danska lahko odločile, da v prerazporejanju migrantov ne bodo sodelovale, poroča BBC. Najverjetneje zato, da bi dobila podporo ostalih vlad, ki so sprejemanju beguncev bolj naklonjene. Britanska ministrica za notranje zadeve je namreč dejala, da bi morali migrante takoj poslati nazaj, od koder so prišli.

Poleg kvot je komisija v predlagani migrantski strategiji predvidela tudi boj proti tihotapcem z ljudmi in krepitev iskanja in reševanja na morju v okviru Agencije za zunanje meje Frontex.

Tiste, ki služijo z nesrečo drugih, bi Komisija ustavila z vojaškim posredovanjem, poroča Guardian.

Glede agencije Frontex pa tole: operacija Triton, ki deluje v sklopu agencije, naj bi res dobila več sredstev – zdaj ji EU vsak mesec nameni tri milijone evrov, v prihodnje naj bi namenjala devet milijonov evrov –, a je naloga evropskega ladjevja zdaj zgolj nadzor morja 30 milj od obale, ne pa tudi reševanje migrantov. Vprašanje je, ali se bo to spremenilo.

Civilne iniciative in nevladne organizacije sicer pozivajo, naj EU najprej vzpostavi legalne poti v Evropo, saj so tihotapci težava predvsem zato, ker migranti in begunci drugih poti v EU nimajo.

Kot smo pisali v članku Ustavimo morijo, objavljenem v aktualni številki Mladine, se zaradi migrantskih kvot krepijo »moralne panike« in širi ksenofobija. Zato dodajmo izjavo sociologinje dr. Simone Zavratnik: »Mešanje kultur je nekaj običajnega. Argument različnih desničarskih politikov, da priseljenci škodijo blaginji in socialni državi, ne drži. Več raziskav je pokazalo, da velja ravno nasprotno.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.