Marjan Horvat

1. 4. 2016  |  Mladina 13  |  Družba

Podjetniške ideje

Kmetija Veles postaja na podlagi izkušenj tudi izobraževalno središče

Gradnja ilovnato-slamnate hiše

Gradnja ilovnato-slamnate hiše
© Kmetija Veles

Janez Jordan in Petra Jazbec sta pred šestimi leti, po študiju, kupila zapuščeno in zaraščeno kmetijo v Šentjanžu v Posavju. Poimenovala sta jo po Velesu, slovanskem bogu podzemlja in bogastva, hišo pa sta prenovila po tradicionalnih, naravnih metodah obnove oziroma gradnje hiš. Najprej sta se dodobra poučila o pravilni pripravi ilovnatega ometa, ki se je nekoč (in se spet danes) uporabljal za premaz notranjosti bivališč. Izpopolnila sta tehniko gradnje iz slamnatih bal, vpetih v leseno konstrukcijo, od znotraj ometanih z ilovnatim, od zunaj pa z apnenim ometom. Takšna hiša ustreza merilom pasivne gradnje. »Ilovnati omet na notranji strani hiše uravnava vlago v prostoru v odstotku, ki je idealen za človeško bivanje,« pravi Janez Jordan.

Jordan in Jazbečeva pa na novo pridobljenega znanja in izkušenj nista zadržala le zase. Na novi dom v Šentjanžu sta v minulih letih sprejela nekaj deset prostovoljcev, ki sta jih zanimala tradicionalna gradnja hiš in tradicionalni način življenja. »Številne zanima, kako si sam pridelaš hrano, kako vzgajaš semena, si pečeš kruh, preproste stvari, ki so jih naši predniki obvladali, sčasoma pa se je to znanje izgubilo,« pravi Jazbečeva. Z Jordanom sta kot dopolnilno dejavnost na kmetiji začela pripravljati delavnice za usposabljanje novih graditeljev in obrtnikov za klasični način gradnje in prenove. »Na naši kmetiji bomo v prihodnje pripravljali tudi naravoslovne dneve za šolarje. Kmetija Veles bo tako postala učna kmetija, kjer se bodo ljudje na delavnicah na enem mestu poučili o tradicionalni gradnji hiš in samooskrbi,« razgrinja Jazbečeva nove načrte.

Kmetija Veles se je prejšnji teden uvrstila med zmagovalke razpisa za najboljšo idejo na področju socialnega podjetništva, ki poteka v sklopu slovensko-hrvaškega projekta Slohra socionet. Namen projekta, vrednega 520 tisoč evrov, ki ga v 85 odstotkih financira Evropski sklad za regionalni razvoj, je prek regionalnih razvojnih agencij okrepiti čezmejno sodelovanje pri socialnem podjetništvu, torej pri poslovanju, utemeljenem na načelih družbene, okoljske in ekonomske trajnosti, kjer ni bistven dobiček za vsako ceno. V projekt so vključene Istrska županija, Primorsko-gorskokotarska in Karlovška županija iz Hrvaške ter Obalno-kraška regija, Primorsko-notranjska regija, Jugovzhodna Slovenija in Posavska regija, partner pa je tudi Regionalni razvojni center Koper.

Iskanje življenjskega prostora za socialno podjetništvo je v Sloveniji še zmeraj v povojih, saj precej zaostajamo za drugimi državami v Evropski uniji. To kaže tudi podatek, da socialna podjetja v Sloveniji zagotavljajo le 0,7 odstotka delovnih mest, kar je bistveno pod povprečjem Evropske unije s 6,5 odstotka zaposlenimi od skupnega števila zaposlenih.

Toda po besedah Tadeja Slapnika, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade in dobrega poznavalca različnih oblik socialne ekonomije, bo vlada že letos namenila za zagon socialnega podjetništva 3,7 milijona evrov nepovratnih sredstev za mentorstvo in za ustrezno podporno okolje pri razvoju socialnih podjetij. Na voljo je tudi 12 milijonov evrov mikrokreditov, sredstva naj bi se sprostila aprila, zanje pa lahko kandidirajo zadruge, ustanove, društva in družbe z omejeno odgovornostjo, ki imajo status socialnega podjetja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.