Marjan Horvat

17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Svet

Boj za pravico do splava

Kdaj bo Irska opustila nevarno prepoved prekinitve nosečnosti?

Protestni pohod po ulicah Dublina v spomin na Savito Halappanavar, žensko, ki je umrla zaradi komplikacij v nosečnosti, ker ji niso dopustili opraviti splava.

Protestni pohod po ulicah Dublina v spomin na Savito Halappanavar, žensko, ki je umrla zaradi komplikacij v nosečnosti, ker ji niso dopustili opraviti splava.
© William Murphy

Na Irskem, v globoko katoliški in konservativni družbi, 8. člen ustave, sprejete leta 1983, državljankam prepoveduje prekinitev nosečnosti. S kasnejšo spremembo ustave – ta izenačuje »pravico do življenja nerojenega« s »pravico do življenja matere« – so splav dovolili le, če je ogroženo življenje matere. Zagrožena kazen za nedovoljeni splav je 14 let zapora.

O neživljenjski in za življenje žensk nevarni prepovedi splava se na Irskem razpravlja že dolga leta. Tokrat Irci in Irke, na to so pri nas opozorili na portalu Danes je nov dan, združeni v pobudo Strike for repeal (Protest za preklic), za 8. marec napovedujejo množični protest v Dublinu, na njem pa bodo vlado pozvali k razpisu referenduma o spornem členu. Sicer že od lanskega oktobra v okviru Državljanske skupščine, vodi jo sodnica vrhovnega sodišča Mary Laffoy, potekajo razprave o zdravstvenih, pravnih in etičnih vidikih splava. Skupščina je prejela več kot 14 tisoč komentarjev in tisoč jih je objavila tudi na spletu. Med njimi je izpoved Leslie Spillan, 25-letnice iz Corka. Zapisala je, da je več njenih prijateljic splav opravilo v tujini. »Imele so srečo. Imele so dovolj denarja za potovanje v tujino … Prepoved splava ženskam ne bo preprečila, da bi se v stiski zatekle k njemu – vedno bodo na voljo obešalniki, razbite steklenice, zdravila proti bolečinam, stopnice, po katerih je mogoče pasti, pesti, ki lahko udarijo, in zdravila za zaužitje.«

Na podlagi dopolnil k 8. členu, sprejetih leta 1992, je Irkam sicer dovoljeno opravljati splav v tuji državi. Večina jih išče pomoč v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem. Po podatkih Irske zveze za načrtovanje družine (IFPA) je v Angliji in Walesu samo leta 2015 splavilo kar 3415 Irk, povprečno devet na dan, od leta 1983 pa je skupaj takšno pomoč na Otoku (uradno) poiskalo vsaj 165 tisoč Irk. Toda bolnišnice v Veliki Britaniji težko sprejmejo tolikšno število irskih žensk. Z brexitom bodo Irke obremenjene še z dodatnimi stroški. Ker Irska ostaja skrajno konservativna država, v kateri ima cerkev velik vpliv in moč, ni pričakovati skorajšnje odprave »sramotnega člena«, čeprav večina prebivalstva podpira njegov umik. Toda irska cerkev vztraja, »da ima vsak nerojeni otrok, ne glede na zdravstveno stanje ali okoliščine rojstva, pravico do enake obravnave pred zakonom«.

Ne samo na Irskem, tudi na Poljskem, kjer poteka konservativna revolucija, je ta čas na preizkušnji pravica do splava, ki je bil v času prejšnjega sistema ženskam omogočen. Oktobra lani je na ulicah poljskih mest skoraj sto tisoč ljudi protestiralo proti spremembam, ki bi uveljavile tako rekoč popolno prepoved splava. Uspelo jim je. Protest, ki ga pobuda Strike for repeal napoveduje za 8. marec, torej na dan žena, zato ni samo spomin in opomin na pravice, ki so si jih ženske s težavo izbojevale v več stoletjih, temveč v današnjih razmerah opozarja tudi na pravico žensk do razpolaganja z lastnim telesom. Pravico, ki jo ženske v večini evropskih držav – tudi v Sloveniji – imajo. Zdaj pa je, ker dvigajo glave zagovorniki nazadnjaštva, znova na preizkušnji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.