Boštjan Napotnik

22. 4. 2011  |  Mladina 16  |  Konzum

Promenada , Bled

Pri bivšem

  • ocena: 2 / 5

hrustljavi smuč

hrustljavi smuč
foto: Boštjan Napotnik

pižamasta lazanja

pižamasta lazanja
foto: Boštjan Napotnik

Restavracija Promenada
Cesta svobode 15, Bled
Tel.: 04 579 1839
www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/bled/programi/kulinarika/promenada
V Promenadi z obširnega jedilnika nakuhavajo vsak dan od poldneva do desetih zvečer. Ob ponedeljkih pa hranijo labode.

Fino:
curryjev cappuccino s škampi
file jezerskega smuča
karamelizirana skutna omleta

Ne tako fino:
sorbet iz zelenih jabolk
izbor sirov čokoladni sufle

Če boste po špancirju okoli Blejskega jezera namesto na kremšnite zavili v Promenado, boste porabljeno energijo lahko nadomestili za približno 70 evrov.

Ne vem, ali se kdo še spomni precej blesavega oglasa iz sredine osemdesetih let, v katerem se je neka mozoljasta pubertetnica spogledovala s kamero, rekoč: »Ime mi je Hay! In težko me je ujeti!« Ne vprašajte me, kateri najstniški preparat ali linijo oblačil je oglaševal omenjeni spot, a zdi se, da bi ga danes lahko uporabil Andrej Kuhar. Mojster kuharije, za katerega smo prvič slišali, ko je celotno slovensko kulinarično novinarsko srenjo očaral z bivšimi Michelinovimi zvezdicami, prikuhanimi na začasnem kuharskem delu v Nemčiji, in ki je, ko se je vrnil iz gastkocharije, najprej vzel v roke glavno kuhalnico v bivši maršalovi blejski rezidenci, Vili Bled. A še preden mu je do konca uspelo odkuhati dve sezoni, je Vila prešla pod drugo upraviteljstvo, Kuhar pa je malo povedril v restavraciji Veranda v hotelu Golf, avgusta lani pa so v hotelu Park, vis-à-vis vhoda h kremšnitam, pod njegovo komando odprli restavracijo Promenada. A glej ga, zlomka - komaj se je glas o novi Kuharjevi kuhinji utegnil razširiti po visoke kuharije lačni državi, že je konzumski dvojec na kraju samem pričakala informacija, da je Kuhar v Promenadi že od 1. aprila bivši. Da sicer še vedno strežejo njegov menu, ki da ga pripravlja njegova ekipa, ampak mojster sam pa že obratuje v prestolnici.

Kaj naj bi zdaj, otožno obrnili? Ah, ne ga biksat, no! - odpihnimo te sedminske misli in uživajmo v zapuščini, ki jo je suvereno in straight, z ne preveč nakladaškega filozofiranja predstavil simpatičen natakarski mladič. In iz kuhinje hitro prinesel pogrinjek, lepe, tanke, živordeče rezine mariniranega govejega fileja z zdrobljenimi pinjolami, nato pa - mladi mož, hvala za ta move! - izbrano Sutorjevo rdečo Burjo 07 urno malo pohladil, da smo lahko začeli zares. Odprta lazanja je navdušila s pisano testeno pižamo, v katero so bile odete sočne jakobove pokrovače, parmezanova omaka pa je celotni reči dala še potrebno substanco. Pri ješprenjčku s koščki telečje glave me je najbolj matralo, kako se bodo v jed vključili napovedani škampi - no, niso se: dva sladka in lepo kuhana škampa sta sicer čepela vrh slastnega ješprenja, a jedi nista prav nič dodala (razen kakšnega evra pri ceni). Zato pa je njun na palčko nataknjeni sorodnik lepo nadgradil eksotično curryjevo juho, ki je kapučinski štih dobila s spenjenim kokosovim mlekom in pokasirala aplavz za idejo in izvedbo, pri bistri paradižnikovi juhi pa smo lahko zaploskali le izjemnemu okusu in popolni bistrosti župe, ne pa tudi predebelim (ali pač premalo kuhanim) s pestom polnjenim raviolom.

Pred glavnimi jedmi smo se kanili ofrišati še s sorbetom iz zelenih jabolk, pa smo namesto kiselkaste hladne osvežitve nabasali le na čisto zgrešeno ultracukrasto zeleno beljaško peno. Ojej #1. Smo pa nato mirno zapluli v ribji pristan, z (menda v Atlantiku, nekje okoli Anglije ujetim) brancinom, položenim na bazilikino rižoto in prelitim z belo paradižnikovo omako, ki je spremljala tudi popolno - s hrustljavo kožo vred - pečen file jezerskega smuča, položen na krompirjev pire (ki, bogve, zakaj, nosi pretenciozno ime brandada) z mavrahi. V čakanju na sladkarije smo si izgovorili še krožniček z izborom sirov, na katerem se je kljub obetavnemu pogovoru o bohinjskih sirnih posebnostih znašel le sekstet leklerkovskih industrijskih francozov. Ojej #2. Odločanje o desertih je bilo, priznam, težko, saj so pri naštevanju vsi zveneli tops! Karamelizirana skutna omleta z dušenimi višnjami in sladoledom je nato taka tudi bila, suvereno napovedovani »pravi čokoladni sufle« pa so v pečici pustili nesuvereno predolgo in me tako prikrajšali za še tekočo sredico. Ojej #3. Je pa vseeno treba reči, da kljub odsotnosti komandanta in površnosti tu in tam trenutni pomladanski menu v Promenadi ponuja čisto decentno mero gastroužitkov. Seveda pa, če citiram Pankrte, položaj predvideva nujnost postavitve naslednga vprašanja: kaj nardit?