Jure Trampuš

24. 3. 2011  |  Mladina 12  |  Politika

Uokvirjanje resnice

Reakcije SDS, ki so se zgrnile nad Mladino po objavi slike v Mladinamitu, le dokazujejo, da smo imeli prav, ko smo opozarjali, kakšne metode političnega prepričevanja uporablja ta stranka

Če SDS primerja novinarje z Goebbelsem ni nič narobe, če to stori Mladina, pa sledi politični pogrom (na sliki internetna stran SDS, http://www.sds.si/news/5908)

Če SDS primerja novinarje z Goebbelsem ni nič narobe, če to stori Mladina, pa sledi politični pogrom (na sliki internetna stran SDS, http://www.sds.si/news/5908)

Bistvo propagande je, da dejstva spremeniš, uokviriš, spregledaš, zamolčiš, z njimi pretiravaš ali pa nanje pozabiš tako, da potrjujejo tvojo izhodiščno tezo. Tako recimo tisti, ki so se v gorečem nasprotovanju arbitražnemu sporazumu sklicevali na tisočletne pravice slovenskega naroda, seveda niso omenjali, da pred tisoč leti slovenskega naroda še ni bilo. Podobno ravnajo oni, ki danes govorijo, da študentski servisi zlorabljajo študente, a hkrati ne dodajo, da se z delom denarja, pridobljenega iz koncesij, sofinancirajo tudi pomembne karitativne dejavnosti študentskih organizacij. Ampak takšna argumentacija je po svoje razumljiva, nedopustno pa je, kadar v boju za potrditev izhodiščne teorije kdo govori kaj, kar ne drži. Še nedopustneje je, če to počne politik, ki naj bi ga bili novinarji Mladine po krivem obsodili, da se spogleduje z metodami nacistične propagande.
Kaj se je torej zgodilo? Po objavi slike družine Branka Grimsa se je v SDS sprožila moralna panika, napadi, obtoževanje, zmerjanje Mladine, novinarjev, urednika - nič novega pravzaprav. Izhodiščna teza je bila, da je Mladina presegla mejo dopustnega, da je sprevržena, da je širila sovražni govor in da bi bila v kakšni drugi »normalni evropski državi« že zdavnaj kaznovana. In da bi bila ta teza verodostojna, je treba Mladinin »zločin« prikazati v najhujši možni luči. Tudi s kakšnim uokvirjanjem resnice.
»Brane pravi, da je bila to maša na Brezjah, ki je bila posvečena družinam z dvojčki, on ima dvojčke in je bil pač tam,« je na mariborski televiziji RTS dejal Janez Janša. »Danes pa skuša taista Mladina, govorim figurativno, prikazati, kot da je bistveno bolj nenormalno, če gre slovenska družina z otroki k maši, kot pa če ima kdo v garaži tri zlorabljene bulmastife.« Trditev, da je bila na Brezjah maša za dvojčke, je nekaj dni kasneje na Zboru za republiko ponovil tudi Grims. A pozor, prvotno verski obred, pred katerim je nastala sporna fotografija, ni bil namenjen dvojčkom in njihovim staršem, pač pa praznovanju Marijinega vnebovzetja, upanja na večnost. Marija je sicer res zavetnica družin, tudi nadškof Alojz Uran je tisto leto govoril o splavih in samomorih, a ni govoril o dvojčkih. Obstaja seveda možnost, da je kdo mašo za veliki šmaren daroval tudi za dvojčke, kot se lahko daruje vsaka maša, tega nam na Brezjah ni uspelo preveriti, a četudi bi bilo to res, velika maša, zaradi katere je večina romarjev in tudi novinarjev obiskala Brezje, ni bila, kakor trdita Janša in Grims, posvečena dvojčkom. V tiskovnem uradu slovenske škofovske konference so sicer pojasnili, da velja pri maši za veliki šmaren poseben, vnaprej predpisan protokol. Ker je to ena od najpomembnejših maš v krščanskem letu. Tudi na Brezjah sicer obstajajo posebne maše za nosečnice, otroke in njihove starše, a sporna fotografija ni nastala pri takšni maši. Mladina je bila torej tam ne zato, da bi namenoma očrnila poslanca in njegove otroke, pač pa zaradi preprostega razloga, ker ima avgustovski dogodek na Brezjah poleg verskega in kulturnega tudi politični pridih. Praviloma za to poskrbi cerkev, včasih pa kar politiki sami.
Takšnih polresnic je bilo v političnem zgražanju nad Mladino še veliko. Na že omenjenem Zboru za republiko je Grims dejal, da sam svojih otrok ni zlorabljal v politične namene. Jasno, če jih je kdo zlorabljal, jih je torej ravno Mladina. Grims je tako zatrdil: »Nikdar ne boste našli posnetka, da bi jaz peljal družino in jih silil na oder tam pod strankarsko zastavo, da bi nekaj mahali ...« Točno takšnega posnetka res nismo našli. A obstajajo fotografije, na katerih je Grims skupaj z družino (in s poslanko Evo Irgl) na Festivalu SDS. Leta 2008. V Šentvidu pri Stični. Tam je recimo Janez Janša (zmotno) napovedal, da bodo na volitvah zmagali z veliko razliko, predstavljenih je bilo 80 kandidatov SDS za jesenske parlamentarne volitve, zbralo pa se je 17.000 članov in simpatizerjev stranke. Festival SDS je bil največji politični shod, ki ga je imela ta stranka pred volitvami. Ne pa družinsko srečanje, piknik za starše in njihove otroke. Je pa res, da je Grims tja pripeljal vso svojo družino (in ni bil edini takšen politik).
Največjo hipokrizijo med udrihanjem po Mladini si je privoščila kar sama stranka SDS. Na svoji spletni strani je lanskega februarja med novicami objavila posebno priznanje Delu. Zaradi domnevnih manipulacij pri interpretaciji javnomnenjskih raziskav so zapisali, da bi se »Joseph Goebbels ob Delovih mojstrih počutil kot pravi vajenček«. Zraven je bila objavljena Goebbelsova fotografija s pripisom »Delo osvobaja«. Beseda Delo je bila napisana kot logotip časopisa Delo. Goebbelsova slika je bila povzeta iz bloga Libertalec, katerega avtor je Tomaž Štih, eden izmed razpravljavcev na nedavnih Pučnikovih dnevih. Največja opozicijska stranka je torej novinarje časopisa neposredno povezala z Goebbelsom. Ko je to kasneje naredila Mladina, samo da je obrnila zrcalo, je ista stranka začela govoriti o nedopustnem in sovražnem odnosu. Kar je dovoljeno Jupitru, očitno ni dovoljeno volu.
Takšne poteze SDS in njenih somišljenikov dokazujejo samo, da Mladina, ko je govorila o propagandi, ni govorila na pamet. Najprej je javna razprava o metodah političnega boja prešla na vprašanje o domnevni zlorabi otrok in potem na to, kako najbolje kaznovati Mladino. Nihče se več ne sprašuje, kaj je pravzaprav pisalo v uvodniku in kaj se skriva za satiro. A tam se skriva točno to, kar delajo danes politiki SDS, sprevračanje dejstev, odvračanje pozornosti, kazanje na druge. Branku Grimsu, Janezu Janši in še nekaterim pa je vseeno treba priznati, da to počnejo zelo sistematično in za koga tudi zelo dobro.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.