Borut Mekina
-
Ta teden so napovedali ustanovitev stranke Iniciative za demokratični socializem (IDS), stranke, ki jo vodita Rok Kogej in Luka Mesec. Stranka zagovarja »izgradnjo novega sistema« in se ne namerava zadovoljiti s kozmetičnimi popravki, na prihajajočih evropskih volitvah pa bo v Sloveniji nastopila z enotno listo, ki se ji bosta pridružili še stranka TRS Matjaža Hanžka in Demokratična stranka dela (DSD) bivšega člana Desusa Franca Žnidaršiča.
-
Odločitev sodišča na Finskem, ki je ta teden pet bivših Patrijinih direktorjev oprostilo podkupovanja, je slovenske obsojence v aferi izjemno razveselila. Še pred pol leta so Janez Janša, Ivan Črnkovič, Anton Krkovič in njihovi zagovorniki dokazovali, da se finsko pravosodje skriva na temni strani Evrope, da do obremenilnih dokazov prihaja s kratenjem človekovih pravic, kot je mučenje osumljencev z odtegovanjem spanca in prisilnim »sončenjem« pod zasliševalskimi reflektorji, zaradi česar tam zbranih dokazov ne bi smeli upoštevati.
-
Državna družba Plinovodi je v zadnjih dveh letih postala družinsko podjetje strankarskih veljakov iz SDS. Za začetek je Marjan Eberlinc, direktor državnega podjetja Plinovodi, d. o. o., v družbi zaposlil Tadeja Tanka, sina predsednika poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, nato še Niko Janša, hčerko predsednika SDS Janeza Janše. Potem so v stranki Eberlincu uslugo vrnili in njegovega sina zaposlili v Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE), postal je pomočnik izvršnega direktorja, lani pa so nadzorniki pod vodstvom Boštjana Napasta za drugo članico uprave v podjetju Plinovodi imenovali še nekdanjo vodjo financ v stranki SDS Sarah Jezernik; v Plinovodih je postala pristojna za vse ekonomske in finančne zadeve.
-
Socialni demokrati so edina stranka v Sloveniji, ki je razmeroma uspešno preživela zamenjavo vodstva. Z Igorjem Lukšičem na čelu, ki vodi stranko približno leto dni, imajo zdaj celo najvišjo javnomnenjsko podporo. A njihov resnični izziv je, kako ohraniti to vodstvo in – kot pravi Lukšič – postati »prava« stranka v postkriznih razmerah, ki so rodile številne nove leve stranke.
-
30. 1. 2014 | Politika
Finski tožilec: »Verjetno bo pritožba«
»Zelo verjetno je, da se bomo pritožili,« nam je odgovoril finski državni tožilec Jukka Rappe na naše vprašanje, ali se nameravata s kolegom, okrožnim tožilcem Timom Kokkomäkijem, pritožiti na danes objavljeno finsko sodbo v primeru Patria. Kot je znano, je finsko prvostopenjsko sodišče danes vse obtožene, bivše zaposlene v Patrii, oprostilo. »Sodba je precej dolga in jo s kolegom pravkar bereva. Po finski zakonodaji morava odločitev sprejeti v roku tedna dni,« je dodal tožilec. Na naše vprašanje, ali je bil sam presenečen nad sodbo je Rappe odgovoril, da je primer »težek«. Glede na to, »da gre za težek primer, v katerem so prevladovali posredni dokazi, nas ne preseneča, da želi prvostopenjsko sodišče obtožbe zavreči«. Rappe nam je dejal, da je sodišče v sodbi kljub odločitvi poudarilo, da utemeljeni sum podkupovanja obstaja: »Vendar pa za finske obtožence naj ne bi bilo dovolj trdnih dokazov za obsodbo.«
-
Dr. Lovre Božina: »Privatizacija hrvaških bank je bila ena največjih napak, kar smo jih naredili«
Dr. Lovre Božina (1952) je eden največjih hrvaških bančnih strokovnjakov. Je profesor na katedrah za podiplomski študij v Zagrebu, Osijeku, na Reki, v Splitu in Pulju, kjer je zaposlen na Fakulteti za ekonomijo in turizem Univerze Jurja Dobrile. Je seveda pisec več knjig in učbenikov. Še posebej ponosen pa je, da je na profesorsko mesto pred približno 25 leti prišel iz prakse. V začetku osemdesetih let je začel delati v Hrvaški narodni banki, nato je delal v znani Službi družbenega knjigovodstva, SDK, kjer je bil odgovoren za banke. Od tam, pravi, bi lahko kariero nadaljeval v bančništvu, tako kot številni njegovi kolegi. A se je raje kakor za denar odločil za pisanje knjig.
-
Ali Leljak sodeluje s Heimatdienstom?
V začetku decembra so iz Heimatdiensta, uradno »največje avstrijske nepolitične domoljubne ljudske iniciative«, javnost obvestili o izjemno pomembnem odkritju. Jugoslovanska Udba naj bi bila med letoma 1973 in 1974 začela proti tej organizaciji »ofenzivne aktivnosti«, so zapisali. O tem naj bi bil sicer že leta 2010 v slovenskem parlamentu govoril »prvi predsednik slovenske vlade« Janez Janša, a zdaj se je Heimatdienst menda dokopal do dokumentov, ki dejansko dokazujejo vdor v njegove prostore leta 1973. V noči z 22. na 23. april naj bi bili agenti slovenske SDV v njih fotokopirali kar 2000 strani dokumentacije. Poleg tega razkritja so se v Heimatdienstu dokopali še do osebnih podatkov udeležencev akcije. Enega izmed sedmih, Luko Vidmarja, so v sporočilu za javnost tudi razkrili in pri tem napovedali, da bodo v prihodnjih mesecih objavljena imena še nekaterih drugih agentov in njihovih pomočnikov, ki so bili v sedemdesetih letih udeleženi v drugih akcijah na avstrijskem Koroškem.
-
Svetovalec poslanske skupine SDS Dejan Kaloh je pisal mednarodnim novinarskim organizacijam in evropskim institucijam. V pismu jih je opozoril, »da se je prvič v samostojni državi zgodilo, da so kriminalisti preiskali dom novinarja samo zato, ker je opravil svoje delo«. Policija je Kalohu preiskala stanovanje in mu zasegla računalnike in telefone, saj je njegovo spletno mesto Politikis objavilo dokument o uvedbi finančne preiskave premoženja Janše in pokojnega Zagožna, s čimer je ogrozil preiskavo.
-
Po zaslugi »publicista« Romana Leljaka so se dejanja zloglasne Službe državne varnosti (SDV) ta teden spet vrnila v slovenske medije. Leljak je namreč v arhivih odkril kopico dokumentov, ki naj bi obremenjevali Milana Kučana, bivšega slovenskega predsednika izvršnega sveta in pred tem vodjo SDV Janeza Zemljariča, Silva Gorenca, ki je leta 1972 vodil zvezno tajno policijo, njegovega pomočnika Borisa Mužiča in tedanjega slovenskega sekretarja za notranje zadeve Marjana Orožna. Zadnje štiri, z izjemo Kučana, je Leljak tudi ovadil slovenski in avstrijski policiji zaradi ugrabitve oziroma umora, ki v Avstriji kot kaznivo dejanje ne zastara.
-
Slovenski državni holding (SDH) je tik pred ustanovitvijo. Koalicijske stranke so se konec minulega leta dogovorile o vseh elementih te institucije, ki bo upravljala državno premoženje, vlada pa je popravljeni zakon decembra poslala v parlament, kjer sedaj čaka na sprejetje. A ko smo mislili, da so vse nejasnosti že razčiščene, se je ta teden izkazalo, da si je koalicija v zakonu privoščila precej pomembno spremembo dosedanje prakse vodenja državnih podjetij. Za državna podjetja, za katera naj bi bil pristojen holding, naj ne bi več veljala omejitev prejemkov. Plače državnih direktorjev naj bi sprostili.
-
Mariborskemu županu Andreju Fištravcu je gradbeno jamo na desnem bregu Drave uspelo prodati kuvajtskemu poslovnežu Hilalu Arnoutu. Po prvotnih načrtih naj bi tam stal mariborski Cankarjev dom, največji projekt Evropske prestolnice kulture, 41,5 milijona evrov vredno Mariborsko kulturno središče (MAKS) z umetnostno galerijo. A sta nato obe, država in tudi občina pod vodstvom Franca Kanglerja, zaradi pomanjkanja denarja od projekta odstopili.
-
Pred časom se je na Mladino obrnil bivši predstavnik ene od večjih farmacevtskih multinacionalk in razkril, kaj vse so dobavitelji zdravil in medicinskih pripomočkov v zadnjih letih nudili izbranim slovenskim zdravnikom. In sicer na t. i. sponzoriranih »strokovnih izobraževanjih«. Seznam ugodnosti je res impozanten. Pod pretvezo izobraževanja naj bi nekateri zdravniki smučali v Davosu, se šli safari v Južnoafriški republiki, si privoščili izlet s turistično ladjo do Niagarskih slapov, ogledali naj bi si plantaže v Louisiani, se zabavali v Disneylandu na Floridi, šli na koncert Raya Charlesa, na baletno predstavo v Sydneyju ...
-
Konec minulega meseca je POP TV poročala, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na tožilstvo poslal kazensko ovadbo zoper Janšo zaradi njegovih spornih nepremičninskih poslov s podjetjem Imos. Po poročanju televizije naj bi tožilstvo zaradi suma, da je Imos leta 2005 preplačal vrednost Janševih zemljišč v Trenti in mu s tem omogočil premoženjsko korist, verjetno zahtevalo sodno preiskavo, poleg njega naj bi bila ovadena še nekdanji direktor Imosa Branko Kastelic in nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Družba
S poletno odstavitvijo dveh najpomembnejših slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov, ljubljanskega nadškofa Antona Stresa in mariborskega Marjana Turnška, je novi papež Frančišek zradiral vso pot, ki jo je slovenska cerkev prehodila v zadnjih 23 letih. To je bila pot, na kateri se je cerkev materialno napihnila in se nazadnje razpočila. Slovensko cerkev je papež postavil pod prisilno upravo, začasno vodenje je zaupal novomeškemu škofu Andreju Glavanu. Po finančnem bankrotu jo je poslal še v moralni bankrot, saj povsem očitno zadnja tri leta sama ni zmogla najti odgovorov in odgovornih za svoj položaj.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
»Krivi so!« je odzvanjalo v sodni dvorani, ko je 5. junija sodnica Barbara Klajnšek pet let po izbruhu afere razglasila sodbo v zadevi Patria. Okrajno sodišče je Janeza Janšo obsodilo na dve leti zapora, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča pa na leto in deset mesecev zaradi trgovanja z orožjem. To je bil – vsaj na prvi pogled – dan nasprotij. Na eni strani je bila sodnica, ki je Janšo obsodila na podlagi oteževalnih okoliščin, kot sta bili »popolna nekritičnost« in dejstvo, da je s »svojim položajem škodoval ugledu Slovenije«. Na drugi strani, v občinstvu in pred sodno dvorano, pa je nekaj sto njegovih privržencev z nageljni v rokah, z vzkliki proti »komunističnemu sodstvu« in s slikami prikupne ukrajinske tajkunke Julije Timošenko obsojenca risalo kot junaka ali političnega zapornika s predosamosvojitvenih protestov.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Ni več nedotakljivih
Konec poletja je bivši predsednik parlamenta France Cukjati dejal, da je protikorupcijska komisija (KPK) »komisija za diskreditacijo«. Njeno ravnanje in delovanje je označil za »perfidni sistem lansiranja laži«. Nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti je poudaril, da gre Goranu Klemenčiču za »zavestno in naklepno zlorabo položaja«, zaradi česar bi moral odstopiti. Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, pa je komisijo označi za »revolucionarni svet«, ki na tiskovnih konferencah »strelja« nič hudega sluteče, nedolžne funkcionarje. Nato so svoje dodali še v koalicijskih strankah. »KPK se mora reformirati«, njen premočni predsednik pa razmisliti, »v čem je smisel, da to še dela na takšen način naprej«, je dejal vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Dr. Renata Salecl je otroštvo preživela na Koroškem. Tedaj, v času usmerjenega izobraževanja, pripoveduje, so bili vsi prepričani, da je najboljši poklic, ki ga je mogoče izbrati, poklic lesarja ali metalurga. A namesto da bi kariero nadaljevala v Slovenski industriji jekla, je Saleclova, kot filozofinja, sociologinja, psihoanalitičarka, lacanovka, pristala na Inštitutu za kriminologijo, kjer se danes ukvarja s psihoanalizo, pravom, kriminologijo oziroma nevroznanostmi. Ni ji žal. Redno poučuje v Londonu in ZDA ter svoje knjige o izbiri, tesnobi in ljubezni izdaja na zahtevnih mednarodnih trgih. Čas usmerjenega izobraževanja oziroma čas vere v manipulacijo je spet tukaj, napoveduje.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Apostolska nunciatura je po letu dni objavila »brezprizivno odločitev pristojne cerkvene oblasti« glede bivšega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca. Zapisala je, da je bil decembra 2012 Krašovcu odvzet naziv kanonika z vsemi pripadajočimi dolžnostmi, možnostmi, beneficiji, privilegiji, častmi, insignijami in ugodnostmi. In da so ga za eno leto poslali v opatijo Št. Pavel v Labotski dolini (v Avstriji) z namenom, »da premišljuje o svoji hudi odgovornosti v povezavi z očitanimi dogodki in o odnosu med človekom, materialnimi dobrinami in Cerkvijo v luči vere«.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Politika
Ta teden objavljeni rezultati stresnih testov so že četrti zapovrstjo v zadnjih štirih letih. Praktično vsako leto plačamo novo testiranje. Tokrat je moralo k nam priti ameriško podjetje iz New Yorka, pa nemško iz Münchna, potem so v Ljubljano prišli ocenjevalci iz štirih mednarodnih nepremičninskih družb. Ena skupina iz Los Angelesa, druga iz Seattla, tretja iz Chicaga, četrta iz New Yorka. In potem sta tukaj še dve revizijski hiši iz londonskega Cityja.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Politika
Ko smo pred približno dvema letoma novinarji Mladine obiskali župana Zorana Jankovića in ga spraševali o projektu Stožice, o denarnih tokovih med ljubljansko občino in podjetjem Grep, ki bi moralo Stožice dokončati, je Janković ostajal zadovoljen in po svoje na široko nasmejan. Ponavljal je, da je javni del projekta končan, drugi, zasebni, pa da ni njegova stvar, niti zanj ni odgovoren. Ko je potem protikorupcijska komisija ugotovila, da je občinski denar v obliki posojila začasno pristal pri podjetju v solastništvu družine Janković, je bil župan neomajen: »Tudi vi veste, da je šlo za posojilo med podjetjema, denar je bil vrnjen Grepu skupaj s sedemodstotnimi obrestmi na letni ravni in Mestna občina Ljubljana nikakor ni vpletena,« je ponavljal.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Politika
Ljubljansko okrajno sodišče je na procesu bivšega predsednika vlade Antona Ropa obsodilo kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov in mu ob tem naložilo plačilo kazni 10 tisoč evrov. Gre za še en epilog afere Sova, ki je izbruhnila leta 2007, ko je Rop, tedaj že poslanec, bivšemu novinarju RTV Slovenija Vladimirju Vodušku dejal, da sta se pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2004 Janez Janša in Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu. Sodba še ni pravnomočna, Ropov odvetnik Emil Zakonjšek je napovedal pritožbo.
-
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Politika
Po letu dni, odkar se je Slovenija dvignila na protestih, je prišel trenutek ustanavljanja prvih »protestniških« strank. Gregor Golobič je s stranko Zares podobno fazo preživel v zadnjih letih; danes je sam nedvomno vpliven kritik, a je tudi politično nemočen, stranke Zares ni opaziti med javnomnenjskimi anketami. Verjetno drži, da se je stranka Zares sama v Sloveniji pokopala s svojimi visokimi merili. A to ne pomeni, da je njena usoda nepomembna. Po njej ostaja namreč vprašanje: Je od politike mogoče zahtevati še kaj več?
-
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Politika
Minister Gantar je ta teden odstopil v tragičnem slogu, kot osameli borec proti korupciji, ki v svoji okolici, kljub trudu, ni naletel na podporo in razumevanje političnih sotrpinov. Prizadeval si je, a je nato kapituliral zaradi »nezmožnost izpeljati nujne spremembe zdravstvenega sistema«, ki bi kot rešitev »zadovoljila vse«. To veliko nalogo bi po njegovem lahko nosil zgolj »človek z veliko politično močjo«, je dejal. Toliko izrazov simpatij in podpore je potem sledilo, od tega, da je storil »moralno dejanje«, kot je dejal predsednik sindikata zdravnikov Konrad Kuštrin, do tega, da je bil Gantar prvi minister, »ki je javno priznal korupcijo v zdravstvu«, kot so sporočili iz protikorupcijske komisije, da je bil celotni akt videti celo zelo pristno. A postavimo si vprašanje: Zakaj je potem ta isti minister pred tednom dni novinarjem razlagal, da je koalicija enotna v podpori njegovim reformnim poskusom?
