
Bernard Nežmah
-
Če bi se lani Gašpar Gašpar Mišić prijavil za mesto direktorja uprave Luke Koper, njegove kandidature nihče ne bi vzel resno, mediji še pisali ne bi o lokalnem trgovcu z nepremičninami. Preprosto, za vodstveno funkcijo je razpis zahteval izkušnje vodenja velikih gospodarskih sistemov, ki jih gospod GG nima. Njegova izvolitev na mesto prvega moža luke je eklatantna posledica dejstva, da je vmes postal poslanec PS in eden najzvestejših sodelavcev Zorana Jankovića. Trivialno.
-
Bernard Nežmah | foto: Borut Krajnc
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Kultura
Za njim so ostala že legendarna dela, kot so romani »Vrat materinega telesa«, »Kristalne rešetke«, »Mesto v ogledalu« in scenariji filmov »Okupacija v 26 slikah«, »Lisice« ter »Padec Italije«.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Boštjan Videmšek: Upor: arabska pomlad in evropska jesen
Boštjan Videmšek je bil na kraju dogodkov, od koder je bralcem »Dela« razkrival, kako bivajo, čutijo in premišljujejo protestniki in uporniki, ki so zbrali pogum, da so zasedli ulice in se uprli režimu. Te človeško poglobljene podobe iz drugih dežel so sukus, ki daje knjigi pomembno težo. V prejšnji knjigi »Vojna terorja« (2011) – prav tako podprti s pomenljivimi fotografijami Jureta Eržena – je avtor o vojnah v Afganistanu, Pakistanu etc. poročal s stališča priče, tokrat pa je v velikem delu zavzel stališče analitika in mestoma celo aktivista, ki bralce poziva: »Splača se boriti za Španijo, Ciper, Slovenijo. Zdaj! Jutri bo prepozno.«
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Ivan T. Berend: Gospodarska zgodovina Evrope v 20. stoletju
Kalifornijski profesor ne ravna kot zgodovinarji francoske šole Annales, ki v svojih delih mislijo družbene strukture, ampak kot zgodovinopisec ekonomije, ki je pozoren na kazalce gospodarske rasti, na razvoj posameznih panog, na socialne pravice, na ekološko politiko in seveda na množično potrošnjo in razcvet turizma.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
France Bernik: Kronika mojega življenja
Vendar pa to niso klasični spomini na samega sebe, ki bi prinašali osebne dileme, intimo in prijateljstva, temveč kronika fakultetnega, akademskega, znanstvenega in političnega miljeja.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Andreï Makine: Rekviem za vzhod
Njegov romaneskni rekviem prinese zgodovino zadnjega stoletja Rusije skozi usode junakov. V državljanski vojni, v pohodu na Berlin, v Afganistan, po tajnih misijah na afriški celini, pod Stalinovim terorjem, nouveaux riches, ki jih prinese Jelcinova doba in ki se potem razselijo še po zahodu. Običajni pogled komunistične ali protikomunistične perspektive pisatelj zamenja z nizanjem detajlov stvarnosti, ki je kdaj zaradi svoje radikalnosti že sama po sebi nadrealistična.
-
Bernard Nežmah | foto: Borut Peterlin
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Družba
Dokler je živel Josip Broz - Tito, je bil Goli otok tabu. Ko je eden najvidnejših poljskih intelektualcev Adam Michnik prebral knjigo prof. Božidarja Jezernika Goli otok – Titov gulag, je bil šokiran. Tito je pred letom 1989 veljal za čisti zgled antistalinista, ki se je junaško uprl Stalinu. Nič pa niso vedeli o njegovem režimu, okrutnih mučenjih in teptanju človeškega dostojanstva, ki so jih izvajali na Golem otoku v imenu spopada s Stalinom. V Jugoslaviji je od konca štiridesetih čez noč poniknilo okoli 20 tisoč državljanov, ki so končali v taborišču na severnem jadranskem otoku. V trpinčenju, poniževanju, šikaniranju in pomanjkanju so preživeli tudi po nekaj let, ko so jih izpustili, pa so morali podpisati, da o tem ne bodo nikoli spregovorili. Vse do Titove smrti je bila tema komunističnega taborišča prepovedana. V osemdesetih letih so izšli najprej romani Branka Hofmana Noč do jutra, Igorja Torkarja Umiranje na obroke in Antonija Isakovića Hip 2. Leta 1987 je David Tasić začel v Mladini prvi objavljati pričevanja preživelih Golootočanov, v devetdesetih pa so začele izhajati knjige spominov (Radovan Hrast, Čas ki ga ni, idr.) in znanstvene študije. Toda potem se je dogodila nova amnezija – v najnovejših zgodovinskih delih pod temo Goli otok najdemo pojem Informbiro, ki pozornost preusmeri na Titov junaški upor Stalinu, učenci v šolah pa o tem komunističnem gulagu ne izvedo praktično nič. Prof. Božidar Jezernik, avtor pronicljivih etnoloških del o vsakodnevnem življenju v koncentracijskih taboriščih in o mitologijah Balkana, je v svoji zadnji knjigi podrobno razčlenil, kakšno usodno vlogo je imel Goli otok tako v svojem času kot v nadaljnjih desetletjih, ko je še naprej oblikoval in še vedno oblikuje mentaliteto družbe.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Avtobiografija dečka iz Bosne, ki odide kot najstnik v rudarsko šolo v Slovenijo, kjer potem dela kot rudar in si ustvari družino, na začetku devetdesetih ugotovi, da je izbrisan, sledi genocid nad njegovo generacijo v Srebrenici, odide na delo v Nemčiji, se vmes izšola še za inženirja, se vrne in pridobi slovensko državljansko, potem pa je agens movens v projektu izkopa po vojni pobitih v rudniških jarkih Zasavja. Delo, ki pripada eksistencializmu. Junak, musliman in Bošnjak po rodu, je vseskozi odrinjen, pogosto ga spremlja oznaka, da je nihče. Udarci padajo od vsepovsod: Titov režim zapostavljanja muslimanske vere, revščina, tragedije druge vojne, krutost vrstnikov, vzvišenost birokratov, težka poškodba, poboj bratov v srebreniških gozdovih, eksodus družine in njena porazgubljenost, prevare lastnikov podjetij, tudi slovenski uradniški aparat, ki mu je med drugim skušal prepovedati dajanje izjav o izkopu trupel v Hudi jami. Toda Mehmedalija vztraja, naj se zgodi karkoli, on je zvest svojim načelom dela, topline in odkrite besede.
-
Potem ko so ga zaradi grožnje Milana Kučana v teve intervjuju nekateri komentatorji razglasili za politično truplo, je Zoran Janković kot ptič Feniks spet vstal od smrti. Če so doslej na sestanke z vlado prihajali posamezniki s par spremljevalci, je on v predsedniško palačo prikorakal na čelu bataljona sodelavcev. A v vladnih prostorih ga ni sprejela premierka, temveč je on sprejel njo!?? Tako bodeča podrobnost, da jo je v »Dnevniku« izpostavila novinarka nacionalke Mojca Pašek – Šetinc.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Gaito Gazdanov: Le spectre d’Alexandre Wolf
Ruski emigrant Gazdanov (1903–1971) je po revoluciji odšel v Pariz, tam doštudiral, nato delal kot delavec za tekočim trakom, vozil taksi, vmes pa – kot kasneje Brodski v Moskvi – bral, mislil in pisal knjige. V njegovem času niso imele posebne teže, tudi po smrti je ostal še dolgo pozabljen. Toda po letu 1991 so ga odkrili v Rusiji, zdaj pa njegov roman iz leta 1947 doživlja slavo v Franciji in po svetu. Kaj prinaša na novo oživljeni roman?
-
Med izbiro predsednikov in smetišč
Poslanci, ministri in predsednica PS Alenka Bratušek so se zbrali na sestanku z Zoranom Jankovićem, ki je napovedal, da bo imela stranka jeseni svoj kongres, na katerem bodo izvolili tudi novega predsednika. Ker je ustanovitelj nakazal, da zna spet sam postati prvi mož najmočnejše stranke, so poskočile koalicijske partnerice DL, SD in Desus, ki so udarile, da jih potem v vladi več ne bo. Tako kot lahko »Pozitivna Slovenija« prosto izbira svojega čelnika, tako lahko tudi njene zaveznice izberejo vlado, s katero želijo sodelovati. Povsem običajna oblika politične demokracije. Toda, oglasil se je bivši predsednik Milan Kučan in dolgoletni Jankovićev podpornik, ki je za prekmursko televizijo ocenil, da računa na modrost članov stranke, v nasprotnem primeru bo nastopil političen konec Zorana Jankovića in tudi stranke.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Ur. Janja Remškar: Shranjeno bogastvo domačega vrta
V dobi zniževanja materialnega standarda se človek povpraša, kaj lahko stori sam. Prvobitno vprašanje preživetja, ki so ga naši predniki samoumevno reševali v pradavnini, se vrača v modificirani obliki. Ali lahko torej pripravimo kaj prehranske zaloge?
-
Kar nekaj dni je bila osrednja medijska tema preprodaja uvožene plantažne zelenjave in sadja. Goljufi, ki v tržaških skladiščih kupujejo poceni robo in jo potem na stojnicah slovenskih mestnih tržnic drago prodajajo kot ekološko domače pridelano, so seveda upravičena tarča. Iz tega raste v Veliki Britaniji celo posebna veja novinarstva, ki jo uteleša Fred Pearce. V knjigi »Confessions of an eco sinner« (2008) se je postavil v kožo potrošnika, ki ga zanima, od kod prihaja blago, ki ga kupuje. Tako si je šel ogledat farmo v Keniji, na kateri pridelujejo kavo, bombažna polja v deželah, od koder prihaja surovina za »t-shirts«, plantaže banan, a zanimala ga je tudi obratna pot rabljenih računalnikov in telefonov, ki jih izvažajo v Afriko in Bangladeš. Ugotovitve so bile kajpada šokantne.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Tim Parks: Pri miru sedeti nas úči!
Iz drobne banalnosti težav pri scanju, ki jo človek povzame v nekaj stavkih, je avtor napisal knjigo na 400 straneh. Ustvarjalnost iz nič je seveda tista lastnost, ki je nekoč pesnike postavila ob bok bogovom, ki so bili zmožni ustvarjati ex nihilo. Parks, ki ponoči vstaja pet- do devetkrat, da odtoči, se najprej postavi v kožo slehernika, ki tava od urologa do zdravilcev, celo vsako potovanje na kongres izkoristi za obisk pri lokalnem zdravniku. Jasno, sočasno se podučuje tudi na svetovnem spletu, kjer sledi nasvetom in zgodbam podobnih sotrpinov. Toda potem stori korak naprej, ko od ajurvedskega zdravnika sprejme namig: kaj, če se mu je telo uprlo?
-
Konec prejšnjega tedna je premierka sporočila, da bo v začetku tega tedna prvi del slabih terjatev NLB prenešen na »Slabo banko«. Potem se je dogodil črni torek, ko so mediji objavili, da s prenosom ne bo nič, saj ga mora vsebinsko najprej pregledati in potrditi še zunanji neodvisni cenilec. Preprosto – EU slovenski vladi ne zaupa. Besede Alenke Bratušek imajo življenjsko dobo, ki šteje natanko štiri dni. So torej osrednji dnevni mediji v udarnih prispevkih izpostavili neverodostojnost predsednice slovenske vlade? Nak, nacionalka jih denimo v napovedi večernega dnevnika sploh ni omenila, oddajo pa je začela z objavo pomanjkljivosti, ki so jih inšpektorji našli pri nadzoru pekarn.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Dario Cortese: Od davnine do divjine
Klasični izletniški priročniki vodijo na vršace ali prek naravnih čudes. Cortese stvar postavi na glavo: za destinacije ponuja arheološka najdišča. Seveda ne v turistični maniri, kjer bi sledili napisom in si ogledovali ostaline.
-
Zaradi nastopa praporščakov iz vrst borčevski organizacij NOB je udeležbo na svečanostih ob dnevu državi protestno odpovedala največja opozicijska stranka SDS. Seveda se je hitro razširil glas o izgubljanju časa v neproduktivnih polemikah in nepotrebnih delitvah. Za mnoge je simbol rdeče zvezde simpatičen, saj jih spomina na svetle plati osebne in državne zgodovine.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Knjiga, ki še danes pritegne bralca v vsej intenzivnosti, je enostavni dokaz, zakaj je avstrijski pisatelj Zweig (1881–1942) literarni klasik. Ko v običajni trikotnik žena-mož-ljubimec vplete še izsiljevalko, sproži v glavni junakinji notranjo dramo, ki poteka na štirih ravneh.
-
Medijske hiše na čelu s POP TV so začele množično odpuščati novinarje, namesto običajnih plač pa jim nudijo delo prek pogodb. Zakaj to počnejo? Bi rada ustvarjala boljše vsebine s tem, da bi bolje nagrajevala domiselne in prodorne prispevke? Ne, logika je brutalno preprosta: podjetja s tem znižajo stroške za zaposlene in povečajo dobiček. Vodi jih torej princip, kako čim manj plačati za zaposlene, kajpak ob verovanju, da dobro plačilo ni povezano z boljšim delom.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Slabost knjige je njena nesistematičnost: izbrano vsebino sestavljajo že nekoč objavljeni eseji, kolumne in intervjuji, ki so zbrani bolj žanrsko, kot pa da bi skupaj združeni sestavili novo pripoved. Tudi vsi deli knjige niso preživeli časa, kar še posebej velja za drugi del z avtorjevimi pisanji o obdobju nastajanja slovenske države in njenem prvem desetletju.
-
Po izreku sodbe v zadevi »Patria« je Janez Janša izjavil, da se bo boril zoper njo s pravnimi sredstvi, v delu, kjer je politična, pa tudi s političnimi. Potem smo lahko brali serijo izjav in komentarjev, kako to pomeni napad na pravno državo. Toda osnovna pravica obtoženega in obsojenega je, da se lahko brani, obramba s političnimi sredstvi pač ni prepovedana. Dajanje izjav, komentiranje sodbe, pisanje člankov, organiziranje strokovnih posvetov o principih sojenja spada med legitimne in dovoljene oblike politične borbe.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Igor Omerza: JBTZ – čas poprej in dnevi pozneje
Ne povsem dobesedno, prvi del je namreč posvečen obnavljanju in razkrivanju konteksta časa pred 31. majem 1988 in z njim politični ter policijski pripravi na obračun s publicističnimi »špicami«, ki so kalile javni red in mir starega režima.
-
Pred sodno palačo se je ob sojenju Janezu Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču zbralo stotine državljanov, ki so protestirali proti političnemu sojenju. Nekateri to ocenjujejo kot pritisk civilne družbe na sodišče, vendar ne gre pozabiti, da so tudi medijska poročanja, ki so pred meseci avstrijsko sodbo zoper poslovneža Riedla intonirala, češ da so jih v Avstriji že obsodili, kaj pravosodje čaka pri nas. Tudi medijski članki, ki so pred izrekom sodbe opisovali obdolžence kot krive, so vršili eklatantni pritisk na sodišče. Toda, ne eno, ne drugo in ne tretje v demokratični pluralistični družbi ne more biti nedopustno in prepovedano. Sodbe, ki jih izrekajo v imenu ljudstva, so pač posledično upravičeni objekt premisleka in ocenjevanja tudi množic in ne le pravnikov.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Chartierevo delo je študija. Dobesedno, saj ji uspeva izbrskati iz zgodovine podrobnosti, o katerih bi mislili, da za njimi ni več nobene sledi. Bralci. Ko so popisovali lastnino umrlih, so pred pol tisočletja beležili tudi knjige, ki jih je pokojnik posedoval. Da bi založniki lahko razširili bralni trg, so začeli izdajati Sveto pismo in druge monumente literature v skrajšanih in prirejenih verzijah, ki naj bi pritegnile tudi manj izobražene. V predstavo Shakespeara so npr. vključili še balet, cirkus in burko. Čeravno je bila nepismenost velika, to ne pomeni samoumevno, da nepismeni niso sledili knjigam; obstajale so oblike obrednega branja na trgih in v javnih prostorih.
-
Postavimo hipotetično, da bi Janševa vlada delovala še naprej in bi sprejela iste ukrepe, kot jih je njena naslednica. Znižala bi plače, zapisala uresničevanja fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015, objavila prodajo podjetij v državni lasti, pognala v tek slabo banko in državni holding, izrekla kritiko pravosodju in vpeljala mehanizme za odgovornost sodnikov in tožilcev ter skrajšanje sodnih zaostankov. Po tem bi finančni minister Janez Šušteršič povedal, da pridejo na vrsto tudi rezi pri pokojninah. - Mediji bi jo zbombardirali s kritikami, sindikati bi organizirali splošno stavko, množični protesti bi se vili po ulicah in trgih, vladi bi grozil takojšnji padec.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Božidar Jezernik: Goli otok – Titov gulag
Goli otok je bil kraj, kamor je komunistični režim pod vodstvom Tita, Kardelja, Rankovića in tovarišev med letoma 1949 in 1953 poslal več kot 11 tisoč, neuradno celo 20 tisoč ljudi. Sredi noči so prihajali agenti UDBE, ki so človeka brez sodnega procesa prijeli in poslali v gulag na otoku severnega Jadrana.
-
Ob peripetijah z izginotjem Hilde Tovšakove je na zahteve pravosodnega ministra Senka Pličaniča po preiskavi odgovornih jadrno odgovoril generalni javni tožilec Zvonko Fišer. V arogantnem duhu je vnaprej zavrnil vse očitke in napadel novinarje, češ da je zadeva v medijih preveč hrupna. Vse bi bilo OK, ko bi mediji ne naredili takšnega pompa.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Več kot ducat kratkih spisov, ki so nastajali v obdobju 30 let, napisanih iz zornega kota sociologa. V njih avtor ne proučuje glasbe, ne njene zgodovine, pač pa se osredotoči na poslušalca. Esejist kajpak izhaja iz sebe, a pri tem ne poskuša razčleniti, kaj napravi določen komad tako popularen.
-
Časnik »Večer« in POP TV sta v seriji prispevkov razkrila, da je dobil gospod Zoran Janković pri »Banki Koper« 250.000 evrov posojila brez kakršnegakoli pologa ali hipoteke. Novinarji so se čudili in bančne uslužbence spraševali, kakšno posojilo bi dobili na plačo v višini pol tretjega tisočaka, in dobili odgovor – 10.000 evrov. Duhovni vodja vladajoče stranke PS dobi torej 25 krat več kot državljan s primerljivo plačo.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Daron Acemoglu & James A. Robinson: Why Nations Fail
Ta fenomen so običajno pojasnjevali kot posledico podnebnih razmer, kulturnih in verskih razlik in delovne etike. Acemoglu in Robinson pa sta skozi desetletja univerzitetnega proučevanja našla odgovor v štirih konceptih: »inclusive« vs. »extractive institution« in »virtuous« vs. »vicious cercle«.