Marcel Štefančič jr.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Kultura | Film
Tok - V imenu ljubezni do vode
Človeštvo je v preteklosti že kdaj živelo tudi brez ljubezni, toda brez vode ni moglo - in človeštvo bo v prihodnosti očitno živelo brez nafte, toda brez vode ne bo moglo. Tako se glasi sporočilo tega dokumentarca, ki ne skriva, da se lahko povsem mirno pripravite na vojno za vodo. Če so preteklost oblikovale vojne za nafto, potem bodo prihodnost oblikovale vojne za vodo, o čemer bi lahko veliko povedal tudi Tomo...
-
22. 12. 2009 | Mladina 51
Leto 2009 je pokazalo, da sta delo in kapital sprta kot že dolgo ne in da zaposlitev ni več zaposlitev, ampak izsiljevanje, toda pokazalo je tudi, da so delavke, ki držijo pokonci večino slovenske proizvodnje, povsem razvrednotene. Odpreš vrata tovarne - in zagledaš ženske, ki jih nihče ne spoštuje toliko, da bi jim omogočil dostojno življenje.
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Kultura | Film
Avatar je ameriški film, ki ga bodo gledali tudi v deželah, v katerih ameriških filmov sicer ne vrtijo - niti ne trpijo. Gledali ga bodo v Iranu in na Kubi. Hej, celo Kim Džong Il mu bo prižgal zeleno luč. Vsi tisti, ki se v Iraku borijo proti ameriški okupaciji, pa bodo dahnili le: Vidite, da imamo prav! Težko boste našli film, ki bi tako prepričljivo, tako spektakularno in obenem tako hipnotično zrušil kompletno...
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Kultura | Film
Ta, ki - recimo v kakem trilerju ali pa v kaki starogrški tragediji - prevzame identiteto nekoga drugega, vedno tvega, da bo dobil več, kot je iskal. Identiteta, ki jo je prevzel, je običajno tako fluidna in tako spolzka, da ga slej ko prej požene v beg. Film Oče naš, ki je na festivalu Sundance dobil nagrado žirije in ki se vali kot energični pogled radovednega imigranta, se konča z begom.
-
10. 12. 2009 | Mladina 49 | Kultura | Film
Fritz Lang, sin magnata, študent slikarstva in dunajske dekadence, fan Friedricha Nietzscheja in Sigmunda Freuda, prijatelj in učenec-učitelj lotmerškega odvetnika dr. Karola Grossmanna, režiserja prvih slovenskih filmov (Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru, Na domačem vrtu), je bil eden izmed mnogih nemških režiserjev, ki so v tridesetih zbežali v Hollywood - pred Hitlerjem, se razume.
-
10. 12. 2009 | Mladina 49 | Kultura | Film
Meje razuma, ki jih je posnel Jim Jarmusch, newyorški minimalist/transcendentalist/aforist/ironist/noirist, so film o enigmatičnem, elegantnem ameriškem poklicnem morilcu (Isaach De Bankolé), ki v Španiji čaka na tajna navodila - in ki si za čakanje vzame čas. Ki hodi - in ki si za hojo vzame čas. Ki meditira - in ki si za meditacijo vzame čas. Ki leži v postelji - in ki si za ležanje vzame čas.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Kultura | Film
Ljudje v filmih se zelo radi selijo v stare hiše, ki imajo bogato preteklost, kar pa ni vedno dobro. Prav narobe: stara hiša je običajno vir mnogih težav, zapletov, stresov, strahov in šokov. Najprej začne hreščati. Potem se vrata, ki jih zaprejo, sama odprejo. Okna ropotajo, iz kleti prihajajo čudni šumi, radio se vklopi kar sam. In to je le uvod. Stare hiše imajo svoje življenje in svojo patologijo.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Kultura | Film
Jean-Paul Belmondo morda ni edini zvezdnik, ki izgleda kot boksar za intelektualce, toda vsekakor je bil edini zvezdnik, ki je izgledal kot boksar za intelektualce in kljub temu ostal zvezdnik več kot 30 let. Prvo polovico kariere je preživel v novovalovskih filmih - Godard, Truffaut, Malle, Sautet, Resnais in Chabrol so bili nori nanj. Toda po debaklu Resnaisovega arty filma Stavinsky, posnetega leta 1974, je...
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Kultura | Film
»Hvala bogu za južnjake,« dahne Tallahassee (Woody Harrelson), stoični, flegmatični, neustrašni kavboj, ko v hummerju na ameriškem jugu najde grmado orožja. Ameriški južnjaki so pač nori na orožje, zasmehovani šampioni II. ustavnega amandmaja, ki jim daje pravico do orožja, kar je v tem primeru dobro: če se hočeš znebiti zombija, potrebuješ orožje. V Ameriki ljudi skoraj ni več - požrli so jih zombiji.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48
Sredi novembra se je svet zgrozil ob enem izmed bolj absurdnih absurdov afganistanske vojne: Aram Roston, reporter revije Nation, je namreč razkril, da ameriška vojska financira talibane, da potemtakem financira vojsko, proti kateri se bori. Ali bolje rečeno: ameriška vojska podkupuje talibane - plačuje jim, da ne napadajo njenih vojakov. Kar je seveda noro, še toliko bolj, če pomislite, da Američani talibane že...
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Kultura | Film
»To je rokenrol,« dahne nekdo v zakulisju, kjer stojijo Rollingi in Martin Scorsese, auteur tega rokumentarca, ki Billa Clintona in Hillary pričaka v obleki in kravati. Clintona sta navdušena, da se lahko družita z Rollingi, še zlasti Bill, ki praznuje šestdeseti rojstni dan. Manjka le še Dorothy, Hillaryjina mama: »Mama, Rollingi so čakali nate!« Rollingi - tudi sir Mick - se ganjeno...
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Kultura | Film
S filmom je mogoče dobiti vojno, so sporočale Neslavne barabe, v katerih je Quentin Tarantino demonstriral in glorificiral moč filma. In Zlomljeni objemi izgledajo kot nadaljevanje Neslavnih barab, ali bolje rečeno, Neslavne barabe in Zlomljene objeme bi bilo mogoče gledati skupaj, drugega za drugim, na double-billu. Ne brez razloga: Pedro Almodóvar je s filmi tako obseden kot Tarantino.
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Družba
Kaj so napovedali Maji, zdaj že veste: da bo leta 2012 konec sveta. Toda za konec sveta ne potrebuješ nujno Majev, ampak le malce dobrega, starega krošnjarsko-sejmarskega smisla za šlepanje na megahite, kakršen je film 2012. V filmu Stonehenge Apocalypse bo za konec sveta kriv Stonehenge - ne starodavni Maji, ampak starodavni kamni, pod katerimi se na lepem sprosti strašna, silovita, ekstremno destruktivna...
-
19. 11. 2009 | Mladina 46 | Kultura | Film
Luis Buñuel, eden izmed največjih filmskih režiserjev vseh časov (Andaluzijski pes, Lepotica dneva, Diskretni šarm buržoazije, Fantom svobode itd.), je bil Španec, toda Španijo je leta 1938 - po vzponu fašistične diktature - zapustil. Ali bolje rečeno: v Španijo se je prvič vrnil šele leta 1961, ko je posnel Viridiano, toda vsi - jasno, predvsem Francov režim in katoliška cerkev - so potem preklinjali dan,...
-
19. 11. 2009 | Mladina 46 | Kultura | Film
Se še spomnite izbire, ki vam jo je ponujala Matrica? Na eni strani ste imeli tabletko, ki vas je odpeljala v mračni, nepredvidljivi svet, v katerem obstaja svobodna volja, na drugi strani pa ste imeli tabletko, ki vas je odpeljala v srečni, predvidljivi svet, v katerem svobodna volja ne obstaja in v katerem je vse zrežirano. V obeh primerih ste izbrali represijo: tudi svobodna volja - nenehno odločanje,...
