-
G.I. Joe - Vzpon kobre
Se še spomnite famozne spletne peticije, s katero so skušali Uweju Bollu preprečiti, da bi še naprej režiral filme. Ali bolje rečeno - da bi še naprej uničeval stripe in video igrice, po katerih snema filme. Bloodrayne in take reči. Fani teh stripov in igric so ga imeli preprosto dovolj. Uwe, spokaj! Nimaš pojma! Nisi na nivoju! Ko to berete, je Stephen Sommers verjetno že mrtev. Sommers je namreč posnel epos G.I.
-
Slovenka
Damjan Kozole je slovenski moralist. Kar pomeni dvoje. Prvič, loteva se »žgočih« tem: pornografije (Porno film), trgovanja z begunci (Rezervni deli), nasilja v družini (Za vedno) in zdaj, v Slovenki, prostitucije. In drugič, »žgočih« tem se loteva pod pogojem, da se pri tem ne umaže. Njegovi filmi vedno obljubljajo seks, ki pa ga potem nikoli ne pokažejo - seksa ne vidimo.
-
Denar sveta grobar
Denar sveta grobar, lucidni, profetski dokumentarec, remiks reportaže, eseja, turneje in obdukcije, ki ga je tik pred lanskim zlomom borze posnel Ervin Wagenhofer, avtor nič manj udarnega dokumentarca Mi hranimo svet, zelo plastično pokaže, kako v resnici nastaja denar, ali bolje rečeno - kako je denar postal sveta grobar. Saj res, kaj se dogaja z našim denarjem, ko je v banki? Nekaj je gotovo: v banki ga ni,...
-
Skrivnost
Gotovo poznate zgodbo o tem, kako so Danci med II. svetovno vojno reševali Jude, jih skrivali pred nacisti in jih skrivaj množično tihotapili na Švedsko, kjer so bili varni - Švedska je bila nevtralna. In ko so se vsi ti Judje po vojni vrnili na Dansko, so vse svoje imetje našli nedotaknjeno. Francija ni bila Danska. Niti Švedska. Iz Francije so Jude »tihotapili« naravnost v Auschwitz.
-
-
Sirota
Siroto, psihotriler s twistom, vrednim Barve noči, je sicer posnel Španec, Jaume Collet-Serra, avtor Hiše voščenih figur, toda to ni h'woodski rimejk španskega šokerja Sirotišnica, ampak h'woodski original, ki svari: ne posvajajte otrok iz nekdanjih komunističnih dežel! Lahko da so Esther! Devetletna Esther (Isabelle Fuhrman), ki jo posvojita Kate (Vera Farmiga) in arhitekt John (Peter Sarsgaard), zakonca iz...
-
Bonneville
Ste videli film Thelma & Louise? No, vidite Bonneville je Thelma & Louise, le da so ženske tri. In to, da jih igrajo Jessica Lange, Kathy Bates in Joan Allen, tri kraljice sodobnega filma, naredi samo vožnjo še prijetnejšo. In prav za vožnjo tudi gre - za vožnjo od Idaha do Santa Barbare, potemtakem za vožnjo od Heartlanda do Pacifika. Za dolgo vožnjo. Za road-movie.
-
Doba neumnosti
Gotovo se spomnite vseh tistih mračnih antiutopij, ki se dogajajo v globoki prihodnosti: svet je običajno povsem razdejan in opustošen, klima je uničena, zelenja ni več, ljudje so apatični in mazohistični, vse je umazano, sivo in zatohlo. In ko to gledate, si rečete: kakšne svinjarije so počeli v prihodnosti! Uničili so sami sebe! Problem je kakopak v tem, da ta svet prihodnosti ni tak zaradi prihodnosti, ampak...
-
Povračilo
Sodeč po okostnjakih, ki jih je mogoče najti v avstrijskih kleteh, imajo avstrijski filmarji dovolj materiala - Alpe, pokošeni travniki in vrtni palčki so tam le zato, da bi prikrili pravo Avstrijo. A po drugi strani, avstrijski filmi, recimo tisti, ki jih je posnel Ulrich Seidl (Pasji dnevi, Import/Export), so nas zadnja leta dobro pripravili na sindrom Josefa Fritzla.
-
V višave
Carl Fredricksen je Gospod Schmid, le da ga to, da bi po ženini smrti krenil na road-trip po Ameriki, ne poteši, ampak se raje prelevi v Fitzcarralda. To, da je življenje preživel z Ellie, svojo ženo, ga ne frustrira. Dobro se zaveda, da je imel to, kar je iskal, stalno ob sebi, toda ko se na začetku njuno življenje - od trenutka, ko sta se kot fant in punca v času velike gospodarske krize srečala in zaljubila, do...
-
Katyn
Andrzej Wajda, klasik svetovne kinematografije, ki je na začetku svoje kariere posnel sijajno vojno trilogijo (Pokolenje, Kanal, Pepel in diamant), bi verjetno o tabuiziranem pokolu v Katinskem gozdu raje posnel dokumentarec, pa ga ni mogel: arhivskih posnetkov pokola v Katinskem gozdu ni. Nihče ni namreč posnel, kako so ruski vojaki leta 1940 pri Smolensku in drugod likvidirali 15, morda 20 tisoč poljskih...
-
Rdeči vihar
Prvega maja 1950 - na vrhuncu hladne vojne - so v Ameriki vpeljali komunizem. Ne sicer v celi Ameriki, ampak v Mosineeju, malem mestu v Wisconsinu, ki je tedaj premogel le okoli 1.400 prebivalcev. Skupina uniformiranih moških, poslikanih z rdečimi zvezdami, je preprosto vletela, blokirala vse vhode in izhode iz mesteca, aretirala župana Ralpha E. Kronenwetterja in prevzela oblast. Mosinee je pograbil rdeči vihar.
-
Okrožje 9
Nad Johannesburgom lebdi orjaška zunajzemeljska ladja, ki je tam obtičala pred dobrimi dvajsetimi leti - zmanjkalo ji je goriva. Zunajzemeljska bitja - groteskne insektoidne aliene - so preselili v orjaško zbirno taborišče, kjer jih zdaj živi že skoraj dva milijona. Zbirno taborišče se je prelevilo v slum, ki ga upravlja korporacija Multi National United.
-
Brata Bloom
Film Brata Bloom je odbita, obešenjaška, metafikcijska zgodba o bratih, ki se ne moreta odločiti, v katerem filmu bi igrala. Stephen (Mark Ruffalo) in Bloom (Adrien Brody) sta namreč goljufa, ki z »igrami zaupanja« ustvarjata fikcije, v katere potem mamita premožne »tarče«. Temu, ki ga nategneta, povesta tako dobro zgodbo, da potem ne more reči, da nima nič od izgube.
-
Komiki
Judd Apatow se je v nekaj letih prelevil v trademark, globalno referenco, wunderkinda komedije, pregovorno filmsko industrijo zase in Johna Hughesa nove dobe, pa četudi je režiral le dve komediji, 40-letnega devičnika in Napumpano. Toda napisal, produciral in zapakiral je celo serijo uspešnih komedij, v katere je spumpal like, ki so izgledali tako, kot da so tja stopili iz 40-letnega devičnika in Napumpane.
-
Tahaan - deček z bombo
Tahaan (Purav Bhandare) je 8-letni kašmirski deček, ki izgubi osla in dobi bombo. Tahaan - deček z bombo, ki ga je posnel indijski auteur Santosh Sivan, pri nas najbolj znan po Teroristki, nam zelo preprosto - tako rekoč iransko preprosto - pokaže, da v Kašmirju človek lažje dobi bombo kot pa delo. Osel Birbal je namreč edino »produkcijsko sredstvo« Tahaanove družine - edino sredstvo preživetja.
-
kapsule
Fellinijev Satirikon: Federico Fellini se je leta 1970 potopil v Neronov Rim - in dobil Berlusconijevo Italijo. Gran Torino: Dirty Harry pred sladkim poslej očisti še svojo ulico, toda z Gandhijevo metodo. Clint Eastwood. Lornin molk: Pasijon Albanke, ki hoče postati državljanka EU. Bomba via Dardenne Bros. Arta Dobroshi. Maradona by Kusturica: Emir Kusturica pokaže Sarajevu, da se lahko druži z...
-
Tatovi koles
Če tele neorealistične klasike, ki jo je leta 1948 posnel Vittorio De Sica, še niste videli, potem preverite svoj pulz - verjetno ste mrtvi. Ali pa se je vaša ura ustavila pred letom 1948. Tatovi koles se dogajajo takoj po II. svetovni vojni - v razrušeni, socialno opustošeni, psihično razrvani Italiji. V trgovinah se ne dobi kaj dosti, toda tistega, kar se dobi, si mali ljudje - junaki te mojstrovine, sleherniki...
-
Trije razbojniki
Nemški animirani film Trije razbojniki, ki se vali po Sloveniji (jasno, sinhroniziran v slovenščino), je sicer posnet po slikanici Tomija Ungererja, toda izgleda kot 2D ekranizacija kake pravljice bratov Grimm: tu imate malo Fanči (Katja Preša), siroto, ki jo pošljejo v sirotišnico, tu imate groteskne gromsko-godrnjavo-kihajoče razbojnike (Jaka Mihelič, Rok Kosec & Robert Vrtovšek), tu imate mračni gozd, poln...
-
Marš smrti
Steven Anderson, baptistični pastor iz Arizone, je sredi avgusta svojim faranom oznanil, da moli, da bi Barack Obama »umrl in šel v pekel«. Ne, brez skrbi, ni pozval k atentatu na Obamo. »Želim si, da bi umrl naravne smrti. Nočem, da postane mučenik. Ne potrebujemo še enega nacionalnega praznika. Hočem, da umre tako kot Ted Kennedy - za možganskim rakom.
-
Srečne države
Predstavljajte si, da imate dva avtobusa. V enem so »rdeči« Slovenci, ki se 25. maja odpeljejo v Kumrovec, rojstni kraj Josipa Broza Tita, v drugem pa »beli« Slovenci, ki se sredi maja odpeljejo v Pliberk, mestece na avstrijskem Koroškem, od koder so Britanci po koncu vojne nazaj v Titovo Jugoslavijo deportirali na tisoče pobeglih ustašev.
-
Državni sovražniki
Epos Državni sovražniki, razpršen med tesnobni postkoitalni jazz, melanholične ravnine Srednjega zahoda, čikaški boemski night life, fatalistični ekspresionizem, nervozni glamur, eksplozivne ulične šutinge, kakofonična obleganja ruralnih skrivališč, evolucijsko anarhijo kapitalizma in Looney Tunes, je zgodba o ameriški »vojni proti kriminalu«, ameriškem življenju v strahu, ameriški mitomaniji in Johnu...
-
Brez povratka 3D
Nick (Bobby Campo), glavni junak četrtega dela pop nihilistične franšize, je inverzija zombija: on je živ, vsi ostali pa so mrtvi. Nick je namreč ta, ki na avtodirki svojim prijateljem preroško razodene, da bo eden izmed avtov zletel s piste in da bodo vsi umrli, če takoj ne zbežijo s tribune. Ker so verjetno videli prejšnje tri dele, res zbežijo stran. In avto potem res zleti s piste.
-
Težko je biti fin
V Sarajevu lahko preživiš le, če nisi fin. Denar je najbolj na varnem v hladilniku, pri mesu, o faktih ima vsak svoje mnenje, luknje v budžetu pa mali ljudje filajo s sivo ekonomijo, duhovičenjem in preprodajanjem ukradene robe, toda nagrade so majhne - vojni dobičkarji so za druge pustili tako malo, da Fudo (Saša Petrović), naivni, patetični, zadolženi taksist, ki skuša svojo ženo (Daria Lorenci) in otroka...
-
Kapsule
Jama groze: Šest prijateljic v hudi jami. Slasher via Neil Marshall. Nujno ga dajte dol! Shauna MacDonald. Valček z Baširjem: Nekdanji izraelski vojak se spomni, da je pozabil, da je vojni zločinec. Bomba! Lakota: Gladovni štrajk Bobbyja Sandsa, severnoirskega disidenta. Brutalna dokudrama. Michael Fassbender. 24 mest: Rušenje delavskega naselja je obratno sorazmerno gradnji luksuznega kompleksa.
-
Dead Kennedys
Leta 2000 sem se skoraj srečal z Edwardom Kennedyjem. Bil sem na predsedniški kampanji, ki me je pripeljala v Springfield (Massachusetts), kjer se je v orjaški simfonični dvorani zbralo več kot 2.000 šolarjev, delegatov vseh lokalnih šol, ki so sodelovali v projektu »Kids Voting«. Tudi otroci lahko volijo, skupaj s svojimi starši, na isti dan, na istem volišču, jasno, na lažnih volitvah.
-
Rašomon
12. stoletje: Japonsko stiskajo dež, mrak in kri, ko se srečajo trije moški. Eden izmed njih pove, da je bil priča šokantnega dogodka: bandit (Toshiro Mifune) je v gozdu ubil samuraja (Masayuki Mori) in posilil njegovo žensko (Machiko Kyo). Toda potem slišimo in vidimo še tri verzije tega »šokantnega« dogodka: prvo verzijo pove bandit, drugo »posiljena« ženska, tretjo pa samuraj...
-
Genova
Michael Winterbottom je eden izmed kraljev arty eksploatacije. Ni režiser zgodb, ampak režiser premis. Zaporniki iz Guantanama, usmrčeni Daniel Pearl, hardcore seks, metafikcijski Tristram Shandy, afganistanski begunci, acid-punkerski Manchester in okupirano Sarajevo so v njegovih filmih le tabloidne premise, ki jih z angažiranim, gverilskim, vagabundskim, zadnje čase epileptičnim slogom spreminja v...
-
Grda resnica
Katherine Heigl igra Abby Richter, producentko neke TV postaje iz Sacramenta, ki ji ne gre - ratingi padajo. In ker Hudič vzame šalo, je prisiljena najeti Mikea Chadwaya (Gerard Butler), »šokantnega« TV voditelja, ki ga ne prenese. Mike govori kot mentalno hendikepirani tinejdžerji, hodi kot vreča vulgarnega testosterona, njegova filozofija pa je tako retro, da jo najdete v smeteh: ženska potrebuje le...
-
Coco Chanel
Coco Chanel izgleda kot ekranizacija Sirote, stare slovenske popevke, ki jo je pela Majda Sepe in v kateri je sirota pripovedovala: »Kadar po sirote ljudje prihajajo, jih jemljejo za svoje, mene ne izberejo - saj smilim se očetom in mamam brez otrok, pa vendar zmeraj drugemu ponudijo svoj dom.« Tudi Gabrielle Chanel je sirota, ki vsako nedeljo čaka svojega očeta - ne le da se oče nikoli ne prikaže,...
-
Garfield in festival zabave
Mestni fant. Se še spomnite komedije Mestni fantje, v kateri si je skušal otopeli, zdolgočaseni Billy Crystal povrniti nasmeh? In kako je to storil? S prijateljema se je odpravil na mitski divji zahod - v divjino, na »božji vrt«, ki Američana že tradicionalno preporodi. Garfield je tipični Američan: tudi on je v mestu otopel, le da ni izgubil nasmeha, ampak zabavnost, smešnost - ni več funny.
