Peter Petrovčič
-
31. 3. 2017 | Politika
Spoštovani, iskrena hvala najprej suverenu te države, torej ljudem. Od vas prihaja Ustava in zaradi vas je Ustava. Hvala za priložnost in odgovornost služiti, vsem z enakim spoštovanjem. Hvala tudi tistim od vas, ki ste mi ves čas zaupali. Kot sem zapisal že ob soglasju h kandidaturi, ob tako trdni podpori bi za pravno državo šel na tnalo slovenske realnosti ne enkrat, dvakrat, ampak stokrat, če bi bilo treba. Hvala tudi temu Zboru za izvolitev, tistim, ki ste obkrožili moje ime s takšno večino. Kdor pa vladavino ljudi jemlje resno, si obenem ne želi izvolitve s stoodstotno podporo, zato enaka hvala tudi tistim izmed vas, ki ste k tej odločitvi prispevali njeno demokratičnost.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Za sodno pisanje, vabila, pozive, sodbe, skratka vse sodne akte, velja, da se po določenem času neuspešnega vročanja vzpostavi fikcija, da se imajo za vročene. Seveda pa ima sodna oblast tudi možnost, da poskrbi za dejansko, fizično vročitev nekega pisanja, če tako želi, in sicer to opravi vročevalec, ki ga akreditira sodišče. Vročitev posameznega pisanja je namreč v nekem pogledu skorajda enako pomembna kot odločitev sodišča sama. Od vročitve je namreč odvisen nadaljnji potek postopka, vsi nadaljnji roki.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Nepoznavanje pravih ljudi in revščina škodita
Številni kazalci kažejo, da so dandanes družbe oziroma države v materialnem smislu bogatejše, kot so bile kadarkoli v zgodovini. Zato se zdi, da bi moralo biti na voljo največ javnih sredstev doslej za zagotovitev dovolj velikega in kakovostnega pravosodnega sistema, ki bi omogočal najbolj enakovredno obravnavo vseh ljudi doslej. A realnost je drugačna, pravzaprav nasprotna.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Politika
Ustavno sodišče odloča o številnih družbeno in politično pomembnih vprašanjih, ne nazadnje o človekovih pravicah. Se je kaj spremenilo, da ustavno sodišče do teh vprašanj z leti zavzema vse bolj konservativna stališča in da o njih celo ne odloča, ko bi lahko ali bi moralo? In da na nekaterih področjih, recimo pri pravicah istospolnih, celo zavira razvoj človekovih pravic, o katerem se je bila sposobna dogovoriti celo večina v državnem zboru? Spremenilo se ni nič, razen seveda personalne sestave na ustavnem sodišču. Ta se je v dobrega pol leta zelo spremenila, zamenjali sta se dve tretjini ustavnih sodnikov oziroma šest od devetih. Kakšno bo njihovo »desetletje«?
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Politika
Slovensko ustavno sodišče je razveljavilo odločbe sodišč in upravnih organov, ki so odredili deportacijo romske družine iz Slovenije na Kosovo. Odločitev oblastnih organov je razveljavilo, ker ti v postopkih niso upoštevali osebnih okoliščin posameznega tujca. Ali to nakazuje odločitev ustavnega sodišča, če bi presojalo zakon o tujcih? Ta določa prav to – izgon tujcev in preprečevanje vstopa v državo brez upoštevanja osebnih okoliščin.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Družba
»Čas je za akcijo! Ne moremo sedeti za prenosniki in nič narediti. Ne moremo piti kave in nič narediti. Dovolj imamo klikanja na žalostne in osuple obraze na Facebooku in pisanja ’to je tako strašno’ in ’tako smo nemočni’. Ne, nismo nemočni! Veliko preveč nas je! Gremo v Alep. Iz Nemčije v Alep, po t. i. begunski poti, le da v nasprotno smer.« Tako se začne manifest skupine Civil March for Aleppo, ki se je na pot odpravila 26. decembra lani in v začetku marca prečkala Slovenijo.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Urad za migrante ali proti njim?
Vlada je z zakonom o tujcih, v katerem je uzakonila pogoje za zaprtje meje oziroma suspenz vlaganja prošenj za azil, predvidela tudi ustanovitev vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov. Urad, ki bi lahko pomenil korak naprej oziroma nujno dodano vrednost pri integraciji beguncev ali pa zgolj še učinkovitejše izvajanje restriktivne azilne politike, je vlada prejšnji teden res ustanovila.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Je slovensko pravosodje res tako nesposobno, neučinkovito ali celo skorumpirano, da bo pregon zoper Igorja Bavčarja v zadevi Istrabenz zastaral, domnevno kaznivo dejanje pa ostalo brez pravnega epiloga? Ne, razlogov za Bavčarjev uspeh v bitki s pravosodjem (vsaj tokrat) res ni mogoče iskati v pravosodju, pač pa v kazenskem zakoniku, ki je bil sprejet leta 2008, v času vlade Janeza Janše.
-
»Če bi se vojna v Siriji končala jutri, bi se vrnil jutri«
»Bilo je povsem vsakdanje življenje, živiš v svojem stanovanju, študiraš, delaš, žuriraš s prijatelji, vsak dan se zgodi kaj novega, delaš pač vse, kar delaš, ko živiš.« Tako 22-letni Samer Arkawi opisuje svoje življenje v Siriji, preden se je tam začela revolucija, ki se je sprevrgla v dolgoletno vojno med vladnimi silami in uporniškimi skupinami.
-
Le še 106 dni do zastaranja pregona zoper Igorja Bavčarja
Pet mesecev je minilo od neprimerne izjave pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, da bodo v pravosodju padale glave, če bo primer Bavčar zastaral, za katero je sicer trdil, da je bila vzeta iz konteksta. A še veliko več časa je preteklo, odkar se je začel kazenski pregon zoper Igorja Bavčarja v zadevi Istrabenz. Potekel je pravzaprav že skoraj ves čas, ki je po zakonu dovoljen za trajanje kazenskega postopka.
-
Med prvimi ukrepi novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih je podpisal dan po prihodu v Belo hišo, je bil tudi ukaz o prenehanju sofinanciranja vseh mednarodnih programov in organizacij, ki kakorkoli podpirajo pravico do splava. Eden izmed odzivov na to je bila tudi »samoorganizacija« nekaterih držav, ki so se odločile, da bodo nadomestile manjkajoče ameriške dolarje in s tem rešile delovanje teh programov. Se bo pobudi pridružila tudi Slovenija?
-
Zakaj ste glasovali proti zakonu o tujcih, čeprav je šlo za zakon koalicije, katere član ste?
-
»Vseeno nam je bilo, kam bomo prišli«
Ko je bil star sedem let, so ZDA napadle Irak, da bi tja prinesle »demokracijo in svobodo«. A vojna se v resnici ni nikoli končala in se zadnja leta nadaljuje v obliki bojev med teroristično organizacijo Islamska država in številnimi drugimi paravojaškimi skupinami ter iraškimi varnostnimi organi. Ti boji so zajeli tudi njegovo rodno mesto Ramadi, ki je zdaj povečini zravnano z zemljo. Ahmed Shihab Hammood je star 20 let in je skupaj z družino begunec v Sloveniji.
-
Zakon o tujcih, ki bi uzakonil možnost popolne prepovedi vlaganja prošenj za azil, je sporen. Vprašljiv je z vidika ustave in mednarodnih konvencij, ki določajo minimalne standarde človekovih (begunskih) pravic. A glede na raziskave javnega mnenja ga večina podpira. Vprašanje pa je, ali bi tak zakon podpiralo toliko volivcev, če ga ne bi napisali v zmerni, sredinski koaliciji pod vodstvom zmerne, največje vladajoče stranke, ki jo vodi zgled zmernosti, profesor Miro Cerar, pač pa, recimo, v koaliciji pod vodstvom Janeza Janše.
-
Potem ko je generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland pisal premieru Miru Cerarju, je podobno pismo na predsednika državnega zbora Milana Brgleza naslovil še komisar za človekove pravice Nils Muižnieks. Tudi on je slovensko politiko pozval, naj zakona o tujcih ne sprejme. Zakon v sedanji obliki, ko predvideva popolno prepoved vlaganja prošenj za azil, bi po njunem mnenju pomenil kršitev pravice do mednarodne zaščite in dejansko odstop Slovenije od evropske konvencije o človekovih pravicah. Po Muižnieksovem mnenju zakon o tujcih pomeni prej grožnjo kot pa krepitev varnosti v regiji, na katero se sklicuje koalicija.
-
Od novega leta lahko policija brez sodne odredbe od telekomunikacijskih operaterjev in od ponudnikov spletnih strani zahteva razkritje IP-naslova domnevnega storilca kaznivega dejanja. Korak k policijski državi na spletu ali gre policija s tem v korak s časom?
-
Tudi ameriški predsednik Barack Obama je, kot je v navadi, tik pred odhodom opravil nekaj deset pomilostitev. Med njimi je posebej odmevna pomilostitev Chelsea Manning (prej Bradley Manning), vojakinje, ki je bila obsojena na 35 let zapora, ker je leta 2010 WikiLeaksu predala ameriške vojaške in diplomatske skrivnosti, ki so razkrile temne plati ameriške zunanje politike. Obama ji je kazen znižal na sedem let, kar pomeni, da bo Manningova namesto čez par desetletij na prostost izpuščena 17. maja letos. Zdaj je sicer na potezi vodja WikiLeaksa Julian Assange, ki je »obljubil«, da se bo predal ZDA, če bo Manningova pomiloščena.
-
Človekove pravice v rokah robotov?
Prišel bo dan, ko bodo namesto sodnikov o usodi ljudi odločali računalniški programi, umetna inteligenca, roboti skratka. Nekoč, v daljni prihodnosti, ko bodo roboti opravljali že tudi številne druge človeške in medčloveške dejavnosti? Ne, ponekod je to že realnost, drugod bo jutri ali pojutrišnjem. Kmalu recimo celo na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
-
Ustavni sodniki že dolgo (vsebinsko) odločajo le, kadar so v to prisiljeni. Kadar posameznik premaga številne visoke formalne ovire ali kadar presojo zahteva kak (državni) organ. To možnost zakon daje tudi opoziciji v državnem zboru oziroma 30 poslancem. A ustavno sodišče poslanske zahteve po presoji ustavnosti skoraj praviloma zavrača.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
O življenju prosilcev za mednarodno zaščito oziroma prosilcev za azil v Sloveniji, o tem, kako tečejo postopki, kako prosilci živijo v tem negotovem obdobju, do nedavnega nismo vedeli veliko. Z begunsko krizo se je to spremenilo. Spoznanje je bilo šokantno.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Prerekanje o napačnih vprašanjih
Potem ko sta občinski in mestni svet v občinah Črnomelj in Velenje sprejela sklep, da so zgolj pod določenimi pogoji v občini dobrodošli prosilci za azil, sta v občinah civilni iniciativi (z roko v roki z SDS) zahtevali referendum o tem vprašanju. V obeh občinah se je nato izvršna oblast na čelu z županjo oziroma županom odločila, da referendumskega postopka ne bodo začeli, saj za to niso izpolnjeni pogoji. Ljudje na referendumu pač ne morejo glasovati o temi, o kateri občinski svet ne more odločati, so pojasnili.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
»Ali pride ameriški predsednik v Slovenijo? Če ne, zakaj ne? Ali ga je slovenska vlada povabila v Slovenijo? Če ne, zakaj ne? Če da, kakšni so razlogi, da ni prišel v Slovenijo?« To je v dneh pred zadnjim evropskim obiskom odhajajočega ameriškega predsednika Baracka Obame vlado vprašal poslanec SDS in nekdanji predsednik upravnega odbora slabe banke mag. Andrej Šircelj. A ni težava zgolj v vsebini ali odsotnosti vsebine v poslanskih vprašanjih. Problematična je tudi količina. V tem mandatu, še posebej v zadnjih mesecih, je bilo namreč zastavljenih precej več poslanskih vprašanj kot v kateremkoli obdobju ali mandatu doslej.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Politika
Ne svetovni nazor, strokovna odličnost naj bo merilo
Pred časom je ustavni pravnik dr. Andraž Teršek zapisal, da zamenjavam na ustavnem sodišču morda ne gre pripisovati eksistenčnega pomena za obstoj države, vendar prav tako nikakor ne smemo zmanjševati pomena personalne sestave ustavnega sodišča za nadaljnji razvoj slovenske demokracije in pravne države. Da je družbeno in politično lahko zelo pomembno, kdo sedi na ustavnem sodišču, nas je zadnja leta z odločitvami, naklonjenimi politični desnici, vedno znova opominjala prav »generacija« ustavnih sodnikov, ki je bila izvoljena v času prve vlade Janeza Janše in zdaj odhaja.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Politika
Ddr. Klemen Jaklič s Harvardove univerze je potrdil, da se bo prijavil na razpis za ustavnega sodnika. »Dal soglasje k predlogu za kandidaturo za US. Skupaj z vašo podporo nastavimo ogledalo še enkrat, dvakrat, stokrat, če bo treba,« je kandidat za najvišje pravosodne funkcije s podporo SDS zapisal na družabnem omrežju Twitter. Čeprav mu nedavno (v nič drugačnih razmerjih političnih moči) ni uspelo s kandidaturo za slovenskega sodnika na evropskem sodišču za človekove pravice, se zdi dokaj samozavesten glede izvolitve. In sicer zato, ker je lahko. Glasove za izvolitev bodo po naših podatkih prispevali tudi poslanci največje vladne stranke SMC, kjer javno o tem niso želeli govoriti, dokler predsednik Jakliča tudi uradno ne predlaga.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Politika
Ponedeljkova seja državnega zbora, na kateri so poslanci obravnavali interpelacijo zoper ministrico Majo Makovec Brenčič, se je začela z zamudo, saj v dvorani ni bilo dovolj poslancev, da bi bili sklepčni. Sčasoma se jih je nabralo ustrezno število, zvečer pa jih je o usodi ministrice glasovalo 66 od 90, večinoma proti interpelaciji. Med odsotnimi poslanci je bil tudi član poslanske skupine nepovezanih Bojan Dobovšek, ki je sicer pred tem javno napovedal, da bo glasoval za interpelacijo.
