Soundtrack revolucije.
Na Woodstocku, ki se je odvrtel poleti 1969, je bilo črncev – na odru in med publiko – le za vzorec, toda sočasno je v newyorškem Harlemu – v parku Mount Morris – šest vikendov zapored potekal monumentalni Harlemski kulturni festival (Harlem Cultural Festival), alias »Black Woodstock«, na katerem so pred nepregledno
Borut Krajnc
V dvorcu Novo Celje se zadnja leta odvijajo kulturne prireditve – a to ni dovolj, skoraj tristo let stari dvorec potrebuje natančno in preudarno prenovo. Ker se ta nenehno odmika v oddaljeno prihodnost, skuša dvorcu njegovo nekdanjo veličino in eleganco povrniti razstava, ki se pokloni njegovi zgodovini, stanovalcem, davno iz
V redu, miški iz vlade, z zunanjega ministrstva in ministrstva za raziskovanje rud ter izgubljanje časa, razumem. Kdaj pa še česa nisem? Neki Peter iz Zelene Jame me vleče na pivo, kadarkoli potrebuje zastonj psihoterapevtko, zatorej vem, kako se tem stvarem streže. Razumem, da se želite maščevati za vsa tista desetletja, ko ste že pred N
Kulturni sektor je v pandemijski krizi 2020–2021 utrpel eno največjih ekonomskih in družbenih škod. Hkrati pa EU že pet let kulturni sektor povzdiguje kot ogelni kamen nove evropske identitete. Evropska komisija pod vodstvom von der Leynove je novo dizajniranje evropske družbe celo povezala s stoletnico Bauhausa. Vplivno mednarodno umetni
Konec prejšnjega tedna so se dogajale čudne reči. Koalicija je glasovala proti lastnemu zakonu in umaknila zakon o demografskem skladu, dotlej zanjo ključen. Janša zdaj te kozolce prikazuje kot zmernost, modrost, umirjanje pregretega ozračja. V resnici je v globoki defenzivi in strahu pred hitrim političnim koncem. Zakona je umaknil, ker
Zadnja anketa moči političnih strank, ki jo je pred dnevi objavil Dnevnik, napoveduje, da bi opozicija v parlamentu imela 53 glasov, medtem ko bi SDS in NSi zbrali 35 glasov. Dobesedno za polovico poseka vladajočo koalicijo. A zdi se, da niti opozicijske stranke anketam, ki jim že mesece pripisujejo absolutno volilno zmago, ne verjamejo z
Razprava o cepljenju je postala osebna, zelo osebna. Tisti, ki so se cepili, postajajo nestrpni do necepljenih, ti ne sprejemajo argumentov epidemiologov in stroke, trdo navajajo tiste, v katere verjamejo sami. Sprti so partnerji, sprte so družine, prijatelji. Razprava je tako ostra in neizprosna, da se nekateri cepijo na skrivaj, ne pove
Odločitev veleposlanice Lee Stančič, da ob predaji poverilnih pisem predsednici Republike Moldavije obleče slovensko narodno nošo, je hvalevredna in tudi dokaz zavedanja naše zgodovine in običajev.
— Komentar MZZ na čudenje in odzive medijev in javnosti na novo šego slovenske diplomacije (gov.si, 19. 4. 2021)
Čestitke, g. Lea Stančič.
— P
Matjaž Hanžek v pismu Mladini 8. 7. opozarja: »...ni več časa za dvome: nacizem in fašizem sta dobila v Sloveniji domovinsko pravico!« Reč je o sindromu strupenega govora, ki kaže nrav notranjega ministra, premiera in militantnih pristašev SDS. Kam vodi ščuvanje oblastnikov, vemo iz preteklosti, zelo nazorno iz prve polovice prejšnjega st
Janša je slika stanja naše demokracije. JJ ne krni ugleda Slovenije, ampak sporoča svetu, kakšen je njen pravi obraz. Janša je verna podoba vsega političnega razreda in defektnega demokratičnega sistema. Odgovornost za Janšo - ki kot kak zombi zastruplja naš, in zdaj še evropski politični prostor - nosi predvsem ves politični razred. Kot
Spremljamo simpatiziranje stranke SDS in vladnega vrha z izpričanimi neonacističnimi »rumenimi jopiči«, dodelitev statusa delovanja v javnem interesu njihovemu »domoljubnemu« društvu, Hojsovo primerjanje provokatorskih nasilnežev z biseri, njihovo vabljenje na uradno državno proslavo, s katere so pregnali praporščake NOB. Večina javnih me
Jutri v naslovni temi nove Mladine preberite obsežen članek Erika Valenčiča, v katerem obravnava tako imenovano koalicijo sovraštva oziroma neonacizem v Sloveniji. "Med neonacisti v Sloveniji ni več pomembno, kdo je po narodnosti Slovenec; sebe prvenstveno vidijo kot belce, ki branijo belo Evropo," je med drugim zapisal. Slovenska obvešče
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.