Živžgač Jacob Coxon, sicer matematični wunderkind, je podjetje Anthropic zapustil, da bi človeštvo opozoril na distopično prihodnost, v kateri bodo sistemi umetne inteligence ušli izpod nadzora in se zarotili proti človeštvu.
Medijsko krajino so v preteklih dneh preplavila senzacionalistična svarila pred apokaliptičnimi učinki prenaglega razvoja umetne inteligence, češ da bo ta do konca tega desetletja razvila zavest, se uprla svojemu stvarniku in iztrebila človeštvo. Eksistencialni strahovi pre
… vsi obnašajo blago, uvidevno in pietetno, je lahko mirno lagal, še bolj kot sicer, saj se mu ni bilo treba bati, da ga bo kdo vprašal: Pa kje so ti tvoji delavci? Jih lahko pokažeš? In povsem lahko in upravičeno bi ga vprašali – Trump je pač že tedaj veljal za lažnivca, prevaranta, manipulatorja in fabulista. A ga niso – ker je bil to poseben dan. Zakaj bi kdo lagal, da je pomagal v nesreči? Zakaj bi kdo lagal o takšnih rečeh? Zakaj bi kdo tako zlorabljal najbolj čustvene trenutke v sodobni nacionalni zgodovini? Kdo bi tako strašno nacionalno tragedijo onečastil s takšnimi izmišljotinami? …
… gimnazijcev v zadnjih 20 letih ni nikoli presegel 42 odstotkov, v zadnjih desetih letih je približno 35-odstoten in se zlagoma zmanjšuje. Anže Logar je torej zavestno zavajal ali pa je pred osnovnošolci govoril na pamet. Obstaja še ena možnost: morda pa mu je preprosto vseeno, kaj je res. Ameriški filozof Harry Frankfurt je v znamenitem eseju On Bullshit prav v tem videl razliko med lažnivcem in nakladačem. Lažnivec resnico jemlje resno – poznati jo mora, da jo prekrije –, za nakladača pa je razmerje med trditvijo in resničnostjo nepomembno, zanima ga samo učinek.
Izobraževanje seveda ne …
… Temu se reče diktatura proletariata. Manjka jim samo še, da bi imeli rdeče knjižice in da bi skandirali kot v času kulturne revolucije Mao Cetunga.«
Bivši politik Jelko Kacin v podkastu Odmev tedna spletnega portala Domovina o protestu zoper vlado
»Poslanec Maks Lavrinc je v nekem govoru rekel, da kadar Drnovšek govori, je njegova mama tako pomirjena, da zaspi med njegovim govorom. Tako si jaz predstavljam dolgočasno vlado.«
Bivši predsednik vlade, danes kandidat za župana Ljubljane Anton Rop za Večerovo prilogo V soboto o domnevno dolgočasnem mandatu, ki ga je napovedal Janša
»Najbolj vesel …
… usoda.« A to ponavljajo tudi neofašisti in množični morilci. Neonacistični portal Stormfront poziva k »belskemu baby boomu«, a tudi fašistoidni množični morilec Payton Gendron je v svojem manifestu pozival k večji rodnosti. »Belci se ne množijo. Ne ustvarjajo družin. Nimajo otrok.« Besede neonacističnega množičnega morilca!
A te besede zdaj povsem mirno ponavljajo tudi naši politiki, s čimer normalizirajo in naturalizirajo retoriko množičnih morilcev in neonacistov. Neonacistična organizacija National Alliance poziva: »Storite revolucionarno dejanje. Imejte belega otroka.« Slovenski …
… krasila podoba Muce Copatarice. Zlahka bi torej izdali še tretjega. Prostora v denarnici je dovolj.
Slovenija ima sicer kar dolgo tradicijo politično eksplozivnih razprav, ko gre za drobiž. Ko je bil na slovenski kovanec za dva centa denimo umeščen knežji kamen, je protestirala koroška deželna politika pod Jörgom Haiderjem, češ da gre za osrednji simbol koroške deželne zgodovine. Knežji kamen se danes vseeno potika po naših denarnicah. Leta 2011 pa je precej prahu dvignil spominski kovanec s podobo Franceta Rozmana - Staneta in peterokrake zvezde, ki ga je Janša označil za očitno …
… ljudem poleti, ko so doma, ko so počitniško razpuščeni in ko ni več vrtca, vsakdanje življenje tako disruptivno spremeni, da ga psihično ne dohajajo, tem bolj, ker – bodisi zaradi stresa ali rutine – vse počnejo na avtopilotu. Avtomatično. Mislite, da bi se na koncu vožnje ozrli na zadnji sedež, če bi se na zaslonu pojavil napis: »Preverite zadnji sedež!« A tudi sam sem postal natanko to – otrok z zadnjega sedeža. Otrok, ki so ga starši sredi najhujšega vročinskega vala pozabili v razgretem avtu. Ždel sem tam notri – slovenski predstavnik »sindroma pozabljenih otrok«. Slovenski deležnik …
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.