Izidi volitev prinašajo nevzdržno negotovost. Zato je najpomembneje, da ne izgubimo glave. Če ste jo izgubili, naj se vaši bližnji potrudijo, da vam jo spet nataknejo. Če so jo izgubili oni, jo poiščite vi in jim jo spet postavite na pravo mesto. To pomoč smo si dolžni vsi med seboj.
Kdo smo tu »vsi«? Ne samo volivci in volivke dozdajšnje koalicije. Tudi tisti levičarji in socialisti, ki so s soliranjem dozdajšnji koaliciji preprečili, da bi ohranila večino v državnem zboru. K »vsem« spada civil
Ali sem v zaostanku? Saj je Slovenija že priznala palestinsko državo in enako je naredilo že blizu 160 držav, med njimi pred nedavnim Francija in Velika Britanija. Že mogoče. Ali pa je kdo opazil, da bi imeli od tega kaj Palestinke in Palestinci, ljudje iz mesa in krvi; otroci, odrasli in starci; tisti v Gazi, oni na zemlji, ki jo je Izrael zasedel v vseh svojih vojnah v prejšnjem in tem stoletju, pa še milijoni razseljenih po vsem svetu, od Bližnjega vzhoda prek Evrope in Amerike do Avstralije?
»Eja, eja, eja, alala!«
Na Reki – no, na Fiumeju – se je nekoč, pred drugo svetovno vojno, vse – od ulic do šol in vojašnic – imenovalo po Gabrieleju D’Annunziu, italijanskem pesniku, pisatelju, dramatiku, vojnem heroju, letalcu, nacionalistu, iredentistu, demagogu in fenu hrtov (»Drhtijo od želje po ubijanju«), ki je leta 1919 s svojimi grenadirji okupiral Reko in za petnajst mesecev postal njen gospodar, njen diktator, njen duce. Preizkus njene krvi. Reški Italijani so jokali, D’Annunzijevi gr
Ko je januarja 1961 John Kennedy postal predsednik ZDA, je sodržavljane nagovoril z znamenitim pozivom: »Ne sprašujte, kaj lahko država stori za vas. Vprašajte, kaj lahko vi naredite za domovino!« Pred volitvami v parlament EU, ki bodo čez tri mesece, je zadnji čas, da slovenske volivke in volivce pozovemo v enakem tonu: »Ne sprašujte, kaj vaš kandidat obljublja, da bo po njegovi zaslugi, če bo izvoljen, od EU dobila vaša občina – pardon, Slovenija. Vprašajte ga, kaj bo delal v parlamentu za pri
V intervjuju v Mladini 26. maja je Luka Mesec protivladno mobilizacijo upokojencev, ki jo izvaja stari esdeesovec Pavel Rupar, okarakteriziral tudi z znanim reklom. Slogan je pripisal kolektivno Američanom: »’You can fool all the people some time, you can fool some people all the time, but you can not fool all the people all the time’. Lahko torej vlečeš vse ljudi za nos nekaj časa, nekatere tudi ves čas, ne moreš pa vleči vseh ljudi za nos ves čas.« Mesec je znano frazo uporabil na znan način,
Zdi se, da je spomenik med banko in skupščino v središču prestolnice tukajšnje dežele tema, o kateri ima mnenje vsak njen prebivalec, pripravljen pa ga je deliti z vsemi. Če na kratko povzamem stanje duha in nravi, hočejo eni obdržati na trgu spomenik revoluciji, drugi bi revolucijo zamenjali z osamosvojitvijo, revolucijo pa spravili v muzej in pod ponjavo, če se spomenik že ne vrže v zrak. Tretji bi obdržali oba, a se ne morejo zbogati, koliko večja naj bo osamosvojitev in koliko bolj sredi plo
Število e-skirojev na slovenskih ulicah se po podatkih Agencije za varnost prometa povečuje, zato bo policija z redarji prihodnje dni nadzirala pravilno rabo e-skirojev. Agencija je v sodelovanju z zavodom Vozim minuli četrtek pripravila tudi prireditev Prihodnost e-skirojev v Sloveniji. Tako je v Sloveniji, drugod pa priljubljenost e-skirojev ni samoumevna. Parižani so se denimo na referendumu, udeležilo se ga je sicer malo ljudi, s skoraj 90 odstotki glasov zavzeli za prepoved izposoje e-skiro
Policija bo do konca tedna poostreno nadzirala pravilno uporabo e-skirojev. Prav tako bodo nadzor izvajali redarji. Število e-skirojev na slovenskih ulicah se namreč povečuje, na Agenciji za varnost prometa pa voznike e-skirojev pozivajo, naj nosijo čelado in med vožnjo ne uporabljajo telefona ali slušalk, so sporočili z agencije.
Agencija bo v sodelovanju z zavodom Vozim v četrtek priredila tudi osrednji dogodek Prihodnost e-skirojev v Sloveniji, kjer bo obiskovalcem na voljo tudi poligon za tr
Slika sveta.
V Cankarjevi črtici Istrski osel pred našimi očmi brutalno tolčejo osla, ki so ga v neko istrsko vas uvozili iz slavnih Abruzzov. »Tenke šibe, trde palice, gorjače, vesla – iz stoterih rok se je mahoma in hkrati usulo na žival.« Po oslu pada slepo in divje. »Na tla z njim! V morje z njim! Udarite! Bijte! Ubijte,« vpijejo domačini, kralji linča, ki tolčejo toliko časa, dokler ni »več dlake, ki bi ne bila dvakrat presekana, v kožo in kri zabita«. Tako se nad nežnega, melanholičnega, s
Ko se je izvedelo, da je cerkev zaradi spolnega nasilja in izkoriščanja redovnic sprožila postopek proti Prešernovemu nagrajencu iz leta 2000, jezuitu Marku Ivanu Rupniku, sta se iz reakcij v javnosti spočeli dve izjemno slabi zamisli. Prva je, naj pater Rupnik Prešernovo nagrado vrne. To je vzela za svojo tudi slovenska država v trenutni verziji zmerne vlade in njene leve ministrice za kulturo. Druga slaba zamisel je razvita oblika prve: ker upravni odbor Prešernovega sklada po veljavnih zakoni
Ste v zadnjih mesecih kdaj dolgo stali v lekarni – ne med čakajočimi na zdravila na recept, pač pa v vrsti, kjer brez recepta dobite sirup proti kašlju ali tablete proti nespečnosti? Ste se vprašali, ali vrsta morda ni v kakšni povezavi z zlomom javnega zdravstva?
Že ukrepi, s katerimi so se oblasti v Sloveniji lotile pandemije, so ljudi nagnali v lekarne. Bistveno težje, predvsem pa manj varno je postalo priti na pregled v ordinacijo k osebnemu zdravniku. Priti do specialističnega pregleda v bo
Danes je nov dan
Evropski populisti med jamranjem o tem, kako nemočni so pri reševanju domačih problemov, pogosto uperijo prst proti Bruslju. V času, ko eno od temeljnih evropskih institucij pretresa korupcijski škandal, so za novo protislovje poskrbeli evroposlanci.
V razpravi o položaju novinarjev in svobodi medijev so se strinjali, da je svobodo in neodvisnost medijev nujno zaščititi, saj predstavljata osnovna predpogoja za zdravo delovanje demokracije. V tej luči je še toliko bolj presenetlj
V medijih EU prevladuje propaganda za »vojno proti Putinu«. Širi se nezadrževano zaničevanje Rusije in vsega ruskega. Tudi v Sloveniji pomagajo kuriti kres ugledni politiki in kulturniki, še celo upokojeni diplomati. Njihov spomin ne seže do laži, s katerimi so ZDA s podporo EU zažgale Irak in Afganistan. Ne opazijo praktičnega uničenja Iraka, Afganistana in Sirije, ki je rezultat vojn – ameriških, Natovih, evropskih in zato tudi »naših«.
Sprenevedanje »naših« elit in njihovih medijev je mogoče
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.