• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:Donald TrumpCene stanovanjEnergetikaReferendum
134.026 člankov · 8. 01. 1988–15. 11. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

200 najbližjih zadetkov za »prof. dr. Roman Kuhar, sociolog, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani«

47 ms · stran 1/10

Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.

Pisma bralcev·23. 10. 2026

Proti »popisovanju populacij« ↗

… takšna zastavitev problema k izključevanju in stigmatiziranju. Ko postane birokratsko popisovanje odgovor na številne kompleksne družbene probleme in ko se to zavija v znanstvenost in ko/če obstajajo raziskovalci, ki se bodo na takšen poziv tudi odzvali, kot da bi šlo zares za nevtralno aplikativno družboslovno raziskovanje, smo nevidno mejo, ki nas loči od barbarstva, že prestopili. Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani; v imenu Pedagoškega inštituta, prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor; prof. dr. Oto Luthar, ZRC SAZU, prof. dr. Aleš Završnik, Inštitut za kriminologijo, prof. dr. …

Javno pismo

Politika·14. 09. 2026

Oblast mora odgovarjati javnosti ↗

… . Rok Smrdelj, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Kovačič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani dr. Mojca Pajnik, Mirovni inštitut in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Marko Ribać, Mirovni inštitut in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Jože Vogrinc, upokojeni profesor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Sašo Brlek Slaček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Andreja Trdina, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Tanja Oblak Črnič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Andreja …

JAVNO PISMO

V središču·21. 08. 2026

Gradimo na veliko ↗

Upodobitev nove stavbe Medicinske fakultete na Vrazovem trgu, v katero bodo študenti prišli že v drugem semestru prihajajočega študijskega leta © Vizualizacija: Multiplan arhitekti Infrastruktura je večna tema v visokem šolstvu, zdi se, da je prostorska stiska vseprisotna, da je študentov vedno več, hkrati pa za kakovostno študijsko okolje, ki se lahko kosa z vodilnimi institucijami v tujini, potrebujemo vedno več prostora. Filozofska fakulteta v Ljubljani ima na primer prostore na treh različni

Matic Gorenc

V središču·22. 05. 2026

Začetek spopada ↗

Rektor ljubljanske univerze je, resda sprva malce oklevajoče, že znal pokazati potreben pogum, ko se je sestal s študenti, ki so protestirali za pravice Palestincev in zoper sodelovanje univerze z izraelskimi institucijami. (Na fotografiji: zasedba Fakultete za družbene vede, 13. maj 2024) © Borut Krajnc Že obrisi bodoče vladne koalicije dajo jasno vedeti, da bo ta poskušala obračunati prav z vsemi, ki bi se ji upali postaviti po robu, začenši s sindikati in nevladnimi organizacijami, glede na p

Luka Volk

Pisma bralcev·22. 05. 2026

Javni odziv rektorju Univerze v Ljubljani ↗

Spoštovani rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, odzivam se na vaš javni zapis z dne 18. maja 2026, v katerem ste referendumske aktivnosti sindikatov uokvirili kot vprašanje političnih pritiskov, Univerzo v Ljubljani označili kot “politično nevtralno” institucijo ter javno nagovarjanje k podpisu referendumskih pobud s stojnicami in plakati opredelili kot nedopustno politično oziroma drugo agitiranje. To stališče razumem kot resen poseg v prostor akademske skupnosti. Načelo “polit

Dr. Sašo Slaček Brlek, raziskovalec na FDV, Ljubljana

Politika·20. 04. 2026

»V Sloveniji se v resnici ni zgodil premik na desno« ↗

… zadnjih letih, so pa odmiki strank od tega javnega mnenja." Dr. Samo Uhan, profesor in dekan na Fakulteti za družbene vede (FDV) Ob tem je izpostavil, da je stranka Zorana Stevanovića (Resnica) brez dvoma populistična, radikalno desna, vendar po njegovi oceni v resnici podpira neoliberalni sistem, saj "bogati najbogatejše, ukinja institucije, pavperizira srednji sloj, ki je nosilec teh emancipatornih vrednot". Zakaj so protisistemske stranke privlačne za mlade? "In te stranke so imune na analize, kjer lepimo levo-desno-sredinske etikete in poskušamo profilirati ta prostor. V resnici jih …

Uredništvo

V središču·30. 01. 2026

»Da nekdo študira filozofijo, ne pomeni, da ne zna vliti metra betona« ↗

… Roman Kuhar, profesor sociologije Borut Krajnc © Borut Krajnc Kaj je znanje? Po odgovor na to vprašanje bi se lahko zatekli k starim Grkom in pojmom doxa, gnosis in episteme, pri čemer prvo pomeni zgolj mnenje ali prepričanje, drugo znanje, ki smo ga pridobili na podlagi lastnega izkustva, zadnje pa dejansko zanesljivo, znanstveno utemeljeno in poglobljeno znanje o neki zadevi. Povedano drugače: da je Zemlja okrogla, lahko verjamemo, ker smo tako slišali, lahko verjamemo, ker smo videli ladjo, kako je izginjala za obzorjem, lahko pa verjamemo tudi zato, ker to izhaja iz spoznanj in …

Luka Volk

Pisma bralcev·23. 01. 2026

Varuhinja človekovih pravic ↗

Kot redna profesorica humanistike (UL PEF) in strokovnjakinja, ki otrokove pravice dojemam kot kategorični imperativ, izjavljam naslednje: Akademsko in profesionalno odlično sodelujem s kolegico doc. dr. Simono Drenik Bavdek. Prav tako, čeprav sem ateistka, akademsko sodelujem s Papeško univerzo Gregoriano (v sodelovanju s prof. dr. Hansom Zollnerjem) in Teološko fakulteto UL na področju otrokovih pravic, kjer nas povezujejo skupni cilji in dejansko delovanje. Vloge javne intelektualke se zaveda

Prof. dr. Milena Mileva Blažić, Pedagoška fakulteta, Ljubljana

V središču·21. 11. 2025

»Slovenska družba se je v zadnjih 30 letih zelo spremenila« ↗

… Dr. Samo Uhan, sociolog Borut Krajnc © Borut Krajnc Samo Uhan dolga leta dela kot raziskovalec Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, je profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in njen dekan. Dobro pozna zakonitosti delovanja politike na Slovenskem, pozna razpoloženje volilnega telesa, taktike političnih strank, razlike med njimi. A v Sloveniji danes ni tako, kot je bilo pred meseci, zgodila se je tragedija v Novem mestu, vlada Roberta Goloba pa je sprejela ukrepe, ki so presenetili marsikaterega levičarja in desničarja. Eni so jim očitali protiustavnost, …

Jure Trampuš

Politika·4. 11. 2025

»Da imajo mladoletne Rominje otroke le zaradi otroškega dodatka je stereotip« ↗

… Zaskrbljenost zaradi napovedanih vladnih ukrepov Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani in Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije sta več ukrepov iz t.i. Šutarjevega zakona označila za neustavne in za odmik od načel socialne države. Vlado sta pozvala, naj se izogne kolektivnemu kaznovanju, stigmatizaciji in represiji nad najrevnejšimi in najbolj socialno izključenim skupinami. Vladni predlog, ki bi dovolil možnost izvršbe na denarno socialno pomoč, bo imel po mnenju fakultete in društva slabe posledice za družine, zlasti pa za otroke. "Če bo mogoča izvršba na ta sredstva, bo …

STA

Komentar·19. 09. 2025

Visokošolski posli ↗

© Borut Krajnc Julija sprejeti novi zakon o visokem šolstvu (ZViS1) je odpravil izredni študij. Ta ukrep ni domislica sedanje vlade, pač pa izhaja že iz prejšnjega Nacionalnega programa visokega šolstva 2011–2020, ki je večidel ostal neuresničen. Preureditev razmerja med brezplačnim in plačljivim študijem je bila vpeljana postopno, delno že z več dopolnitvami starega ZViS. V preteklosti je bil izredni študij mišljen kot študij ob delu, ki se organizira na ločene termine, zvečer in ob sobotah, in

Dr. Gorazd Kovačič, visokošolski učitelj sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani*

Pisma bralcev·4. 07. 2025

Teologi iščejo bližnjice, kako priti v javne šole ↗

… ravnateljev in pomočnikov ravnateljev za stike z javnostjo, mag. Mojca Mihelič, predsednica, Sekcija psihologov v vzgoji in izobraževanju pri DPS, predsednica mag. Barbara Stožir Curk, Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnica dr. Mojca Juriševič, Društvo psihologov Slovenije, prof. dr. Anja Podlesek, predsednica, Pedagoški inštitut Slovenije, direktor prof. dr. Igor Ž. Žagar, Zveza društev pedagoških delavcev, prof. dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta, …

Družba·2. 07. 2025

Šola ni prostor za zdravstvene dejavnosti ↗

… kakovostna in varna. Podpiramo nadaljnjo krepitev teh, že obstoječih profilov, saj ti omogočajo celostno obravnavo otroka ali mladostnika, pri čemer je psihoterapija le eden izmed integralnih delov njihovega dela. Nikakor pa ne moremo podpreti zniževanja standardov v zdravstvu, kot to predvideva obstoječi predlog zakona. Zdravstveni delavci izjavljamo, da so pedagogi in svetovalne službe v šolah usposobljeni za vsakodnevno vzgojo, izobraževanje in obravnavo otrok. Podpiramo pedagoške delavce v naporih za spoštovanje njihovega poklica. Pomanjkanje pedagoških delavcev je tako problem celotne …

JAVNO PISMO

Svet·6. 06. 2025

»Avtonomne univerze so vedno trn v peti avtokratov« ↗

… IZJAVA DNEVA "Avtonomne univerze kot prostor kritičnega mišljenja in svobode misli so vedno trn v peti avtokratov. Še v demokraciji politiki težko prenašajo neodvisne in kritične glasove, za avtokrate, kakršen je Trump, so ti povsem nesprejemljivi, zato želi univerzitetni prostor preoblikovati v orodje za potrjevanje ideoloških resnic. Najlažji način za doseganje tega so finančni rezi, pa tudi politično podrejanje vodstvenih funkcij na univerzi, kar gledamo na Madžarskem in kar napoveduje tudi Vučićev režim kot odgovor na študentske proteste v Srbiji." (Roman Kuhar, doktor sociologije, …

Uredništvo

Družba·13. 12. 2024

»Za čustveno resnico velja, da dejstva niso pomembna« ↗

… Roman Kuhar, sociolog Luka Dakskobler © Luka Dakskobler, Na desnici že dolgo gradijo vzporedno državo, prvak SDS Janez Janša je to nekoč poimenoval »druga republika« – imajo lastno civilno družbo, medije, možganske truste in visokošolske zavode –, zadnja leta pa so, po zgledu iz tujine, predvsem ameriških republikancev, začeli sprevračati tudi jezik. »Kulturni marksizem«, »teorija spola«, »woke« ali »prebujenska ideologija« ... To je samo nekaj izrazov, ki jih uporabljajo. A za kaj v resnici sploh gre? In kdo dejansko govori o tem? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Romanom Kuharjem, …

Luka Volk

Družba·26. 09. 2024

Plagiati ↗

… IZJAVA DNEVA "Do plagiatov idej, pa tudi besedil v naši družbi in predvsem v šolskem sistemu še vedno gojimo relativno visoko stopnjo tolerance. Mnogi osnovnošolski referati in srednješolske seminarske naloge so dobesedno prepisani iz različnih virov brez navajanja avtorstva. Takšne naloge, ki jih včasih pišejo kar starši, že od začetka spodbujajo 'krajo idej', saj mlade le redkokdo uči, da je treba vsak vir ustrezno navesti in citirati. Zato se s tem problemom ukvarjamo tudi na univerzitetni ravni. Pred leti sem tako v ocenjevanje prejel seminarsko nalogo, ki je bila od začetka do konca …

Uredništvo

Družba·6. 09. 2024

»Pred 30 leti ni bilo nič zelo nenavadnega, če sta se v šoli stepla mladoletnika. Danes je drugače.« ↗

… imamo res veliko tujcev v priporu, pri čemer se glede na trajanje postopkov pogosto dogaja, da že s priporom odslužijo kasneje dosojeno kazen. Pripor se izreka, ker sodišče meni, da ni mogoče drugače zagotavljati navzočnosti na sojenju, ker so begosumni. Ponuja pa zakon o kazenskem postopku tudi druge možnosti, ki bi morda prišle v poštev, recimo varščino. Ali pa bomo morali začeti iskati rešitve zunaj pravosodnega sistema. Niso namreč obremenjeni le zapori, ampak tudi sodišča, tožilstva in policija. To so priporni postopki in s tem nujni postopki. Skratka, kazen smo zvišali, pa ni čisto nič …

Peter Petrovčič

Družba·16. 08. 2024

Kampus na kampus ↗

Kampus Center - študenti Fakultete za arhitekturo UL pod mentorstvom prof. Jurija Sadarja, asist. Ane Kreč, raziskovalca Jureta Hrovata in biroja Sadar+Vuga V Ljubljani se gradi in se bo še gradilo kar nekaj akademske infrastrukture, predvsem bo nekaj fakultet, ki jih pesti prostorska stiska, dobilo nove prostore. Univerza poskuša nove fakultete umestiti v kampuse, kampusu za Bežigradom se bodo pridružili še kampusi na Brdu, v središču mesta in pri Medicinski fakulteti. Pri gradnji novih študent

Matic Gorenc

Politika·5. 07. 2024

Fašizem / Ste ga že kaj pogrešali? ↗

… nice zamenjajo drugi demoni. Refašizacija je pokazala vse obraze – in vse barve mraka. Nič ni bilo skrito. Niti politika izključevanja. Niti sadistični pozivi h kriminalizaciji in kaznovanju nekaterih družbenih skupin ali etničnih skupnosti, tudi novinarjev. Niti čedalje toksičnejša mizoginija. Niti čedalje histeričnejša homofobija. In transfobija. Skrajna desnica je povsod – tudi pri nas – strašila z »ideologijo spola« oziroma skupnostjo LGBTQIA2S+, ki da ogroža – slovensko – tradicionalno družino. Na absurdnost teh svaril in zastraševanja je lucidno opozoril Delov kolumnist Roman Kuhar, ki …

Marcel Štefančič jr.

Družba·10. 06. 2024

»Ne liberalci ne socialisti v evropskem parlamentu nimajo ustreznega proti-odgovora, ki bi gasil že zanetene politike strahu« ↗

… Vse, kar neokonservativne lobistične skupine potrebujejo, da bi premagale varovalke demokratičnih institucij, so bolj poslušna ušesa evropskih poslank in poslancev Roman Kuhar © Filozofska fakulteta V članku z naslovom Knjige za pridne punce, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE: BIČANJE EVROPE, sociolog dr. Roman Kuhar piše o tem, da ne liberalci ne socialisti v evropskem parlamentu nimajo ustreznega proti-odgovora, ki bi gasil že zanetene politike strahu. "Radikalne desne stranke, ki se nadejajo uspeha na prihajajočih evropskih volitvah, v Bruslju torej ne …

Uredništvo

12310Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija