Na okrogli mizi v organizaciji Srebrne katedre (upokojenih) profesorjev Pravne fakultete so gostujoči panelisti (ministrica za pravosodje Andreja Katič, vrhovni državni tožilec Drago Šketa, evropski poslanec dr. Igor Šoltes), študenti in predstavniki civilnodružbenih gibanj (VZMD, Sinteza) razpravljali o napovedani tožbi Evropske komisije
Komu so najprej tuje in nato tudi domače banke vsiljevale toksična posojila v švicarskih frankih? Tistim, za katere so ocenile, da je za njih glede na njihov finančni položaj celo evrsko posojilo predrago. Ni čudno, da jih je veliko finančno in drugače propadlo zaradi skokovitega povečanja glavnice in mesečnih obrokov. Zato se danes ne sm
Spoštovani kolega Dino Bauk je v svojem članku Kdo je začel vojno?, v Mladini št. 48/2017, večkrat citiral moja stališča, česar sem bil vesel. Vendar se je pripetil spodrsljaj pri citatu, s katerim je sklenil svoj polemični članek in kjer mi pripisuje stališče, da je parlament »edino od ljudstva neposredno izvoljeno in zato edino suvereno
Pred časom sem poslušal pripoved v praznični oddaji Vala 202: »Naši družini je vse šlo kot po maslu. Potem pa je moj mož najel kredit v švicarskih frankih …« Kot da bi stopil na mino, ki je razdejala njegov dom. In res je imel »bančni produkt«, imenovan posojilo v frankih, podobne učinke kot tempirana bomba. Eni ga vračajo že dolga leta,
Med vrsticami izjav vladne in sindikalne strani je bilo mogoče razbrati, da bo odločitev takšna, kot je. Kljub temu gre za presenečenje, ker je ustavno sodišče v tej sestavi dopustilo referendum o pokojninski reformi, pa tudi sicer slovi po izjemno zadržanem pristopu do prepovedi referendumov. Sodišče je v preteklosti določilo izjemno str
Dr. Ciril Ribičič, ustavni pravnik, nekdanji ustavni sodnik
V tem prispevku poskušam primerjati uspešnost delovanja slovenskega ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Primerjava je zahtevna, saj je ESČP najbolj uspešno mednarodno sodišče na planetu, v katerem združujejo najboljše ustvarjalne moči sodniki iz 47 držav, članic Sveta Evrope. Vendar ni bilo vedno tako. V p
Komentar
Kritika odločbe ustavnega sodišča, s katero je bila ustanovljena Občina Ankaran, je prepričljiva, če jo gledamo z vidika klasičnega pojmovanja načela delitve oblasti, običajnega v času, ko ustavnih sodišč še ni bilo, in teorije o negativnem zakonodajalcu iz časa ustanavljanja prvih evropskih ustavnih sodišč. Ta odločba pa se poka
Dr. Bogomir Kovač v svojem komentarju upravičeno opozarja na komaj dojemljivo prevzetnost naših samozvanih ’’osamosvojiteljev’’ ob odkritju novega Maistrovega spomenika v Pivki. Ta dogodek je ponovno razgalil, kako preračunljivo si desna politična elita s Peterletom in Janšo na čelu prisvaja in instrumentalizira lik in delo generala Rudol
Bernard Nežmah nam v svojem zadnjem zapisu ponovno demonstrira čisti politični lartpurlartizem. Njegov tekst je politična krpanka (patchwork) nepovezanih dogodkov, ki jih druži le ena rdeča nit: nenehno nerganje nad vsem, kar ne diši po stranki SDS. Ko mu zmanjka vsebinskih argumentov, se zateče k moraliziranju o »cvekih« in »osnovnošolsk
Rad bi opozoril vse, ki jim je mar usode Romov v Sloveniji na intervju dr. Dragana Petrovca, ki ga je spretno vodil Peter Petrovčič. Všeč mi je zato, ker gre za intelektualno zrelo in umirjeno razmišljanje, ki ga v aktualnih razpravah skoraj ni slišati. Pa tudi zato, ker ob upravičeni kritiki aktualnih oblasti opozarja na njene uspešne po
"Uvedba prednostnega glasu ne ogroža položaja političnih strank, saj je ohranjeno proporcionalno načelo, pomembno pa izboljšuje sestavo parlamenta in krepi vezi med volilci in njihovimi poslanci. Glede na opozorila, da je v Sloveniji narobe še marsikaj drugega, ne samo volitve poslancev, je odgovor preprost: od volilcev in poslancev so od
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.