Grega Repovž

Grega Repovž

30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Uvodnik

Resna napaka vlade

V zadnjem mesecu je v javnosti potekala debata, ali bo državni proračun sprejet – ima vlada zagotovljeno podporo ali ne, se bo zapletlo na relaciji med koalicijo in Levico. Vendar so to napačna vprašanja. Dejstvo je, da je proračun, kot ga je pripravila vlada Marjana Šarca – seveda dokument še ni dokončen –, v tem trenutku slab dokument, ki v spremenjenih mednarodnih okoliščinah že kratkoročno ogroža stabilnost države. Šarčeva vlada je oholo zavračala pozive, naj bistveno poveča investicije v gradnjo socialnih stanovanj, razen drugega tira (ki pomaga zgolj Luki Koper) ni predvidela nobene velike naložbe, ki bi imela multiplikativni učinek, ni pripravila bančnega zaledja za podjetja, ki jih bo prizadelo ohlajanje nemškega gospodarstva. Vse te stvari bi morale biti del proračuna, vendar niso. V enem letu ni bil narejen noben resen korak na vseh naštetih ključnih področjih, niti en korak ni bil storjen, da bi se začeli družba in ekonomija prilagajati porajajočim se novim okoljskim standardom, ki dejansko pomenijo industrijsko revolucijo. Proračun, kot je predviden, bi bil ustrezen za leto 2019. Za leto 2020, ki bo leto ohlajanja, pa je neprimeren.

In za vse to so krivi sami, opozoril niso poslušali, zdaj bi moralo biti vse to že pripravljeno in v zadnjih fazah sprejemanja, pa ni. Vsa področja, zaradi katerih se je zdela koalicijska pogodba napredna in vredna pohvale ob podpisu, so ostala nedotaknjena. Niti oddajanja stanovanj v turistične namene ta vlada ni omejila, gre samo za dva zakonska člena! In tudi na področju financiranja zdravstva se je – to je vidno iz ravnanja zavarovalnic – odločila, da bo pustila stvari nedotaknjene. V zavarovalnicah to vedo, zato samozavestno zvišujejo premije in nadaljujejo gradnjo mreže zasebnih ambulant, torej privatizacijo. Brez tihe privolitve vlade – oziroma pristojnih ministrov za finance ali/in zdravje – si tega ne bi drznili.

Napoved zakonov, ki naj bi jih vlada sprejela to jesen, jasno kaže, da tudi v letu 2020 ne nameravajo spremeniti teh okvirjev delovanja. Vse napredne ideje v koalicijski pogodbi in dogovoru z Levico so ostale le na papirju. In zelo jasno se kaže, da ministri ne kažejo volje, da bi te ideje uresničili.

Zakaj vse to navajamo? Ker so lahko v vladi natančno – že v slovenskih medijih, če že tujih ne berejo prav redno – opazovali, kako se Nemčija, ključna partnerica Slovenije, že eno leto intenzivno pripravlja na ohladitev gospodarstva in verjetno recesijo. Prav zato, da jo bodo ublažili, bodo v štirih letih v izobraževanje, stanovanjsko politiko, razvoj digitalnih tehnologij in infrastrukture vložili kar 170 milijard evrov. Hkrati so začeli veliki projekt posodobitve potniškega železniškega prometa, za to bodo namenili skoraj 90 milijard evrov. Ne samo to – posebne projekte imajo na področju zaposlovanja v poklicih prihodnosti, saj pazijo, da bo čim več kadra v slabših časih ostalo v Nemčiji.

Nemčija ni edina, ki že načrtno poganja domače investicije in potrošnjo, večina evrskih držav ima proračune že naravnane na krizo, v večini držav so na prvem mestu naložbe v socialna stanovanja, ker je pač to tudi ključno družbenopolitično vprašanje povsod. Šarčeva vlada na tem področju ni naredila skoraj ničesar, predvsem se je ukvarjala s proizvajanjem izgovorov – a kot zapiše Borut Mekina v naslovni temi: Kako je mogoče, da lahko vlada mirno podari cerkvi Blejski otok, ne more pa prenesti zemljišč, primernih za gradnjo socialnih stanovanj, neodplačno iz DUTB na stanovanjski sklad? Ker pač kalkulira in ravna v korist obstoječih igralcev na stanovanjskem in kapitalskem trgu. In tudi zato, ker bi s tem vplivala na cene nepremičnin, sama pa ima od visokih cen korist, tako kot ji z vidika proračunskih prihodkov koristi rast turističnega priliva iz oddaje stanovanj. To lahko počnejo le tisti kratke pameti.

Ta teden je Levica napovedala, da ne bo podprla predlogov proračunov za prihodnji dve leti, če koalicija ne bo podprla zakona, s katerim bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Levica ima prav: če tega – kar imajo zapisano v koalicijski pogodbi tudi stranke osnovne koalicije – vlada ne bo sprejela, ni več nobenega razloga za nadaljnje sodelovanje. Dejstvo je, da bi morala vlada vse projekte, ki smo jih navedli, že zdavnaj pripraviti. Pa jih ni. Ves čas so jih blokirali, ker naj bi bili projekti Levice. No, to niso projekti Levice, ampak projekti, ki jih izvajajo Nemčija in druge evrske države, jih je pa res Levica v Sloveniji edina ves čas poudarjala. Zakaj? Najbolj verjetno zgolj zato, ker pač v Levici sedi največ ljudi, ki zelo natančno spremljajo dogajanje v drugih državah. Tako banalno je namreč – ti projekti niso ne levi ne od Levice, ampak pač projekti, ki jih izvajajo napredne države. In ki jih izvajajo iz socialnih, družbenih in seveda ekonomskih razlogov – predvsem pa jih danes izvajajo zato, da bi s tem blažili posledice družbenih sprememb ter hkrati z njimi pripravljajo obrambo pred gospodarskim ohlajanjem.

A ne kažemo s prstom zgolj na premiera in ministre njegove stranke, ampak tudi na vse druge stranke koalicije, ki so vse te projekte blokirale predvsem iz prestižnostnih in ideoloških razlogov, delno pa tudi zato, da se ne ogrozijo zaslužki njihovih političnih sopotnikov in prijateljev. Posledice so zdaj tu: Slovenija je na ohlajanje evropskega (zlasti nemškega) gospodarstva nepripravljena, hkrati pa bo zelo verjetno tudi politično destabilizirana. Nobenega razloga namreč ni, da bi Levica še naprej podpirala vlado, ki blokira vse njene predloge, ker pač večina njenih pomembnežev ne mara Levice. Talec tega prestižnostnega petelinjega boja je namreč celotna Slovenija, ki bi bila ob nasprotnem ravnanju bistveno bolje pripravljena na ohlajanje gospodarstva.

Seveda imajo še možnost, da stvari popravijo. Ampak ne zbujajo zaupanja. Vse to smo namreč že videli, obrazi so novi, prepričanja in ravnanja pa so žal spet enaka.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.