• Marcel Štefančič jr.

    2. 8. 2019  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Film

    Mrtvi ne umirajo

    Zombiji se ne reproducirajo s seksom, temveč s konzumiranjem. To je vedel George Romero, kralj zombijskih filmov. In to ve Jim Jarmusch, arty filmar, ki tako ljubi žanrske – tudi zombijske – filme, da jih hoče na vsak način malce pokomentirati. Pred leti je posnel metavestern (Mrtvec), potem metakriminalko (Meje razuma), metajakuzo (Duh psa: samurajeva pot) in metavampiriado (Večna ljubimca), zdaj pa je posnel še zombijski film Mrtvi ne umirajo, ki izgleda zdaj kot Noč živih mrtvecev z Jarmuschevimi igralci, zdaj kot Vrnitev živih mrtvecev z Jarmuschevimi igralci in zdaj kot Zora živih mrtvecev z Jarmuschevimi igralci, saj se – kot nemrtvi ali neživi, napol mrtvi ali napol živi – pojavijo tako Eszter Balint, Sara Driver, Tom Waits in Steve Buscemi kot Rosie Perez, RZA, Jodie Markell, Larry Fessenden, Chloë Sevigny in Iggy Pop, ja, same ikone jarmuschiade (okej, Jarmuschevega kinematičnega vesolja), medtem ko glavni vlogi šerifa in njegovega pomočnika, ki se v burleskni podeželski vukojebini, imenovani Centerville, spopadeta z zombikaliptično epidemijo, itak igrata Bill Murray in Adam Driver, ki sta “šofirala” Jarmuscheve Strte cvetove in Patersona, zato ne preseneča, da tudi tu šofirata (policijski avto oz. smartieja), ko stoično, apatično, ležerno, obešenjaško – podobno kot šerif Ed Tom Bell (Tommy Lee Jones) v filmu Ni prostora za starce – ugotavljata, da se v mirnem, zaspanem, čistem srcu Amerike – v ameriškem heartlandu, Twin Peaksu z zombiji – dogaja nekaj “čudnega”. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Peter Pan: Iskanje knjige Nije

    Pri tejle animirani verziji Petra Pana kar pozabite na animacijo: tako je ploska, rutinska in televizijska, da se sprašujete, če bo Peter Pan sploh letel in če bo kapitan Kljuka imel kljuko. Toda otroke, ki bodo tole gledali, vendarle čaka dobra lekcija, saj je glede na to, da se kapitan Kljuka dokoplje do starodavne knjige s strašnimi “magičnimi” močmi (iz nje lahko skočijo pošasti! zbogom, dežela Nije! adijo, London!), sporočilo vendarle osvobajajoče. Kakšno je sporočilo, je na dlani: knjiga je orožje! Vzemite jo v roke! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Levji kralj

    Prizori, ki zažigajo v animiranih filmih, zažigajo prav zato, ker so animirani. Liki, ki so tako simpatični v animiranih filmih, so tako simpatični prav zato, ker so animirani. Kar velja tudi za gege v animiranih filmih – duhoviti in zabavni so prav zato, ker so animirani. In seveda, to velja tudi za emocije v animiranih filmih – raznežijo nas prav zato, ker so animirane. Ergo: reči, ki se zgodijo v animiranih filmih, kupimo le zato, ker so animirane. Če ne bi bile animirane, nas ne bi zanimale. Toda Disney je sklenil, da bo nezanimiv, zato serijsko snema “igrane” – okej, digitalno fabricirane – rimejke svojih animiranih klasik. Knjiga o džungli, Lepotica in zver, Pepelka, Aladdin, Slonček Dumbo. Zdaj je tu še Levji kralj, “Bambi z levi”, Hamlet à la Disney, kar pomeni, da so tu vsi “nepozabni” liki (Simba, Mufasa, Scar, Timon, Pumbaa, Nala, pa hijene), šekspirjanski zapleti in “veliki” trenutki (prizori, štikli, replike, grozljivosti ipd.), ki so krasili original in ki zdaj, četudi pedantno, tako rekoč dobesedno prevedeni v “igrano” verzijo, izgledajo čudno ceneno, banalno in naivno. Disney nam hoče reči: joj, a se spomnite tega prizora! Ali pa tega! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Jekleno nebo 2: Parodija zemeljskega relativiziranja nacizma

    V Jeklenem nebu so se nacisti skrivali na temni strani Lune – ja, Luno so naredili spet veliko. Da bi še Zemljo naredili spet veliko, so pakirali veliko invazijo. No, lani so jo očitno izvedli, a se je končala apokaliptično, s planetarno jedrsko vojno, ki jo je preživela le peščica ljudi, zdaj, v Jeklenem nebu 2, parkiranih na Luni, jasno, na njeni temni strani, v nekdanji nacistični bazi (“Neomenia”). Nacisti in antinacisti živijo skupaj. Če hočejo preživeti, morajo živeti skupaj. Manjka le Trump, da bi poudaril, da na obeh straneh, nacistični in antinacistični, najdemo “dobre ljudi”. Nacisti so se vrnili – to vidimo. Denacifikacije je konec. Tisti “nikoli več”, ki je veljal po II. svetovni vojni, pač ne velja več. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Plazenje

    Plazenje naredi to, kar so naredili Žrelo, Globoka modrina, Piranha 3D, Nevarnost iz globine in Megalodon – v vas ubije željo, da bi se kopali. Na vsakem zavoju, na vsaki izboklini, na vsaki senzaciji, na vsakem sunku, na vsaki pasti, na vsaki začimbi, na vsakem vizualnem triku, na vsaki eskalaciji, na vsakem ugrizu tega šokerja piše: ne hodite v vodo! Ko se Haley (Kaya Scodelario), floridska šampionska plavalka, med silovitim divjanjem hurikana vrne domov, v evakuirano mestece, da bi preverila, zakaj se njen oče (Barry Pepper) ne odziva na telefonske klice, v grozi spozna, da hurikan 5. stopnje ni še nič. Očeta je obžrl orjaški aligator, ki ga je naplavil hurikan. A tudi to ni še nič: aligator ni le en, ampak jih je več, vse več, z očetom “vedrita” v prizemlju, na edinem varnem “otočku” v hiši, a ven ne moreta, hurikan bruha vse hujši dež, jezovi popuščajo, voda pa hitro narašča. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film

    Kdo neki tam straši?

    Slovenija je polna turistov, tako da za Slovence praktično ni več prostora. Vsi gledajo le še turiste, ki noro zapravljajo. Če si Slovenec, se natakarji zate sploh ne zmenijo. In če že ravno kaj naročiš, te oderejo. Turisti so motnja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film

    Stuber: Divja vožnja

    Ste kdaj igrali šah s kom, ki je bil boljši od vas, tako da vam je dal na začetku topa ali pa kraljico prednosti? Nekaj takega je v Nebotičniku storil Dwayne »The Rock« Johnson – bil je brez ene noge, a je rešil svet. Okej, najvišji nebotičnik na svetu. V Stuberju pa nekaj takega stori agresivni losangeleški detektiv Vic Manning (Dave Bautista) – na lov za strašnim, nevarnim dilerjem (Iko Uwais), ki mu je ubil žilavo partnerko (s katero sta ravno premlevala analni seks njegove hčerke!), se zapodi, pa čeravno je začasno slep. Ker potrebuje pomoč, njegov buddy postane Stu (Kumail Nanjiani), alias “Stuber” (Stu + Uber), nežni, naivni, komični šofer Uberja, kar tale road trip – s koncem Zelene knjige – prelevi v dolgo reklamo za Uber. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film

    Utoya, 22. julija

    Če Anders Breivik 22. julija 2011 ne bi najprej razstrelil dela vladne stavbe v središču Osla (ne, niso bili islamisti!), bi Poppejev film Utoya, 22. julija trajal le 72 minut, kajti pokol na otoku Utøya, kjer kampira podmladek laburistične stranke, traja toliko, kot je trajal Breivikov pokol – 72 minut. Posnet je v enem samem intenzivnem, šokantnem, hiperrealističnem, imerzivnem kadru (podobno kot Schipperjeva Viktorija ali pa Nemesev Savlov sin), morilca – Breivika, ki je na Utøyo prišel v policijski uniformi – ne omenja, niti ga ne pokaže (ga res hoče kdo gledati?), kakor tudi ne pokaže njegovega pokola, njegovih eksekucij norveških najstnikov (pobil jih je 69), saj je posnet skozi oči 18-letne Kaje (Andrea Berntzen), ki najprej v kamero dahne, da tega ne bomo nikoli razumeli, potem pa začne med pokolom – sredi eksplozivnega terorja, kaosa, panike, obupa, krikov – napeto iskati tako svojo mlajšo sestro (Elli Rhiannon Müller Osbourne) kot skrivališča, luknje in varna grmovja, skale in kolibe, a nikjer ni več nobene gotovosti in varnosti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film

    Diego Maradona

    Fernando Signorini, nekdanji kondicijski trener Diega Maradone, pravi, da je bil Diego “skromen, zabaven fant”, Maradona pa je bil nekaj povsem drugega: “Maradona je bil lik, ki ga je moral ustvariti, da se je lahko soočil z zahtevami nogometa in medijev. Maradona si ni smel privoščiti šibkosti.” In potem doda: “Z Diegom bi šel do konca sveta. Z Maradono pa ne bi naredil niti koraka.” Ko je to nekoč rekel Maradoni, mu je ta menda odvrnil: “Če ne bi bilo Maradone, bi bil še vedno v Villa Fioritu.” Villa Fiorito je bila favela v Buenos Airesu, pojem bede, revščine in socialne izključenosti – tu so živeli Maradonovi. Brez asfalta, brez pitne vode, brez sanitarij. Maradona, ki je od petnajstega leta preživljal kompletno družino (očeta in mater ter sedem sester in bratov), je delal vse, da mu ne bi bilo treba nazaj. Ali bolje rečeno: lik “Maradone” je ustvaril zato, da se mu ne bi bilo treba vrniti v favelo. Zato je grizel. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Film

    Spider-Man: Daleč od doma

    Superjunaški filmi so hitri, eksplozivni, ringelšpilski, zato ne preseneča, da tudi denar obračajo hitro, eksplozivno, ringelšpilsko, celo vse hitreje in eksplozivnejše. Prav res, vse bolj ringelšpilsko. Samo pomislite: pred pičlima dvema mesecema je štartal Marvelov superspektakel Maščevalci: Zaključek, ki je v kinih širom vesolja pridelal skoraj tri milijarde dolarjev (2,766,340,683, ko sem pogledal nazadnje), a tu je že nadaljevanje. Ne, ni naslovljeno: Maščevalci – Nov začetek. Ali: Maščevalci – Nova kri. Ali pa: Maščevalci – Novo upanje. Temveč: Spider-Man: Daleč od doma. Spider-Man: Daleč od doma? Ja, začne se tam, kjer se je film Maščevalci: Zaključek končal, da ne rečem zaključil. Kar pomeni dvoje. Prvič, da je Peter Parker (Tom Holland), alias Spider-Man (in večni adolescent, no, Spidey), zelo, zelo žalosten, četudi ne nujno zato, ker je malo prej umrlo pol človeštva, ampak zato, ker je umrl njegov mentor, Tony Stark, alias Iron Man (brez skrbi, slej ko prej se bo vrnil, magari v kakem prequelu!). In drugič, da čaka na napotke Nicka Furyja (Samuel L. Jackson), menedžerja Maščevalcev, ki v njem vidi nov začetek, novo kri in novo upanje. Več