• Marcel Štefančič jr.

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film

    Preboj

    Kulturno zgodovinsko društvo Triglav iz Kamnika je pred leti na Vojskarski planoti rekonstruiralo slovito bitko iz II. svetovne vojne. Če bi to svojo vajo – to svojo uprizoritev, to svojo rekreacijo, ta svoj mali gozdni spektakel, ta svoj reenactment – posneli, bi jo lahko naslovili Past na Vojskarski planoti ali pa Preboj. Baboskov Preboj žal izgleda natanko tako: kot amaterska rekonstrukcija slovite bitke iz II. svetovne vojne. Fantje in dekleta so za vikend entuziastično zlezli v uniforme in se šli partizane in Nemce, le da je Vojskarsko planoto zamenjala Menina planina. Preboj, posnet po knjigi Past na Menini planini, ki jo je napisal Franc Sever Franta, se začne sredi hude zime, v globokem snegu, po katerem gazijo izčrpani, lačni, prezebli partizani, ki se marca 1945 namesto na Dolenjsko zatečejo na Menino planino, kjer jih obkoli 12.000 nemških vojakov in kjer čakajo na znak za preboj v dolino. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film

    Binti

    Binti (Bebel Tshiani Baloji), 12-letna deklica, mala “ilegalna” priseljenka iz Konga, ki hoče postati vlogerka, izve, da naj bi jo z očetom iz Belgije izgnali, zato se domisli tegale – oče naj se poroči z mamo njenega prijatelja, osamljenega borca za afriške žirafe, pa bosta rešena! Rešitev je družina. Tale otroški film vse tako optimistično poenostavi, da lahko računa na Disneyjev rimejk. (Kinobalon/Kinodvor) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film

    Pasji smisel življenja 2

    Vemo, kaj se zgodi, ko si človek omisli psa: želi si, da bi z njim ostal vse življenje, a ve, da bo relativno hitro poginil in da si bo moral slej ko prej omisliti novega. To tesnobno, morbidno, travmatično nelagodje je sentimentaliziral, spiritualiziral in odrešil že film Pasji smisel življenja, v katerem je pes Bailey poginil ter se potem reinkarniral in vračal v telesih drugih psov. Ja, Ethan (Dennis Quaid), michiganski kmet, njegov izvirni lastnik, je lahko do konca življenja ostal z istim psom. No, ne povsem – zdaj, v nadaljevanju, ima namreč Bailey priložnost, da z reinkarnacijami osmisli še preostanek Ethanovega življenja, a tudi življenje Clarity (Kathryn Prescott), osamljene, skaljene vnukinje Ethanove nove prijateljice (Marg Helgenberger), kajti Pasji smisel življenja 2, prav tako posnet po bestsellerju W. Brucea Camerona, popbudizem prelevi v frontalni telenovelistični napad na pogojni refleks, z redko boleznijo vred. Ker pa živimo v času, ko pes v filmu – razen v franšizi John Wick – ne sme umreti (a umre lahko na milijone ljudi), je treba reči, da PSŽ2 izgleda prav kot parodija filmov, v katerih pes ne sme umreti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film

    Alice in župan

    Se še spomnite Reinerjeve romantične komedije Ameriški predsednik? In Morettijeve dramedije Imamo papeža? Predstavljajte si rohmerjevski remiks teh dveh filmov v času, ko evropska levica omedleva v senci hitro rastočega populizma, pa dobite francosko politično komedijo Alice in župan. Ko Paula Théraneauja (Fabrice Luchini), dolgoletnega župana Lyona, sicer socialista, morda bodočega predsedniškega kandidata socialistične stranke, obsedenega z napredkom (Vedno in znova več napredka, je naslov njegove knjige), zagledamo na seji mestnega sveta, le nemo bolšči predse – odsotno, nezainteresirano, apatično, depresivno. Župan, idilični politični inovator, ki je svoje življenje podredil politiki (totalno ji je predan, to je njegovo poslanstvo), je v hudi krizi, zato mu – kot Morettijevemu papežu – svetujejo, naj si omisli psihoanalitika, a kot pravi, noče kake “modne terapije”, zato se raje odloči za filozofinjo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film

    Pritisk

    Kdaj veste, da se boste morali odseliti iz neke skupnosti? Ko se v njej pojavi vintage store. Pridejo hipsterji, posedajo po kavarnah, filozofirajo in govorijo o filmih, ki naj bi jih posneli – soseska postane kul, najemnine in cene stanovanj pa poskočijo, pravi natakar iz “Komunistove hčerke”, tipičnega skupnostnega bara v Torontu. Toda “ljudje s slogom” niso najhujše zlo za sosesko in cene stanovanj – obstaja hujše zlo. In to pošast, ki je ugrabila stanovanjski trg, skuša v dokumentarcu Pritisk detektirati in locirati Leilani Farha, neutrudljiva kanadska odvetnica in aktivistka, posebna poročevalka Združenih narodov, ki stanovanje razume kot temeljno človekovo pravico in ki prepotuje svet, od Toronta do Berlina, od Londona do Barcelone, od Valparaisa do Uppsale in od New Yorka do Seula, da bi odkrila, zakaj so stroški najemnin povsem zasenčili plače. In zakaj so dobički povsem zasenčili človekovo pravico do dostojnega stanovanja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Pavarotti

    Luciano Pavarotti, pekov sin in kodrasti fen Maria Lanze iz Modene, ki je mutiral v karizmatičnega tenorista s harlekinskim nasmehom, je najprej skoraj umrl – tetanus ga je kot otroka poslal v dolgo komo. Potem je hotel na vsak način postati nogometni vratar. Razumljivo – imel je glas, s katerim je zlahka razporejal obrambne igralce. Živo si ga predstavljam v parodiji Wendersove klasike Vratarjev strah pred enajstmetrovko – žogo bi z glasom odstrelil ali razstrelil. Pavarotti, doku o Pavarottiju, se začne v sloviti amazonski operni palači (Teatro Amazonas, Manaus), v kateri je leta 1897 – na otvoritvi – pel Enrico Caruso, v kateri je leta 1982 Werner Herzog posnel Fitzcarralda, film o človeku, ki sklene, da bo v Amazoniji zgradil opero, in v kateri je leta 1995, kot vidimo v arhivskih posnetkih, pel Pavarotti, jasno, neuradno, pred priložnostno publiko, toda leta 1982 ni nastopil v Fitzcarraldu, temveč v napihnjeni, zelo dragi, naravnost potratni romantični komediji Yes, Giorgio, ki je povsem – res scela! – propadla, pa četudi je pel O sole mio, Santa Lucia in Ave Maria. In ja, Puccinijevo arijo Nessun dorma. Briljantno. Kristalno. Nemogoče. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Joker prihaja iz tistega smeha, ki se smeji namesto nas

    “Dajte mi le ring, v katerem bo lahko ta bik besnel,” dahne v Scorsesejevem Pobesnelem biku Jake La Motta (Robert De Niro), mali, nervozni, eksplozivni, manični, nepredvidljivi boksar, ki je tak tudi zunaj ringa – agresiven, eksploziven, nepredvidljiv in neartikuliran. Če ne bi dobil ringa, v katerem lahko besni in divja, bi postal gangster ali kaj takega. Tudi Arthur Fleck, alias Joker (Joaquin Phoenix), asocialni outsider iz asocialnega Gothama, potrebuje ring, v katerem bi lahko besnel in divjal. Fleck je osamljen in maničen, lunatičen in morbiden, stalno šikaniran in pogosto pretepen, prepričan, da je nezakonski, zatajeni sin slovitega očeta, magnatskega Thomasa Waynea (Brett Cullen), kandidata za župana Gothama ( ja, Batmanovega očeta). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Oroslan

    Bil je fejst človek, slišimo. Priden. Pomagal je ljudem. Dobro je klal. Delal je dobre krvavice. Ni bil vedno zanesljiv, saj je hitro izginil – v krčmo. Pil je, čeravno ne bi smel, ker je bil epileptik. A bral je iz rok. Pripovedoval je divje, odbite, fantastične zgodbe. Bil je pogumen, zabaven in norčav. Ženske so se kar teple zanj. Prihajale so celo iz Budimpešte. Tako o Oroslanu pripovedujejo prebivalci neke utrujene porabske vasi pri Monoštru. Našli so ga mrtvega. Dobil je epileptični napad – in se zadušil. “Ni se obesil – hvala Bogu,” pravi njegov brat (Milivoj Miki Roš), briljantni zgodbar, ki pripoveduje tudi zgodbe o kovaču, ki nikoli ne laže, o mladi samomorilki, od katere v hlačkah ostanejo le trije drekci, in o tem, kako je očetu preprečil poroko z Ireno, ki ji odtlej “šumi v glavi”. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Tačke na patrulji

    Če ste kdaj videli Disneyjeve Reševalce, potem ste videli tudi Tačke na patrulji, le da po novem sveta – in telefonov – ne rešujejo miši, temveč psički. Tačke so hitre, a lenobno animirane, tako da naravnost diplomirajo iz linije najmanjšega odpora. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Kraljice zločina

    Kraljice zločina – utrudljive sestre McQueenovih Vdov in Scorsesejevih Dobrih fantov – so posnete po stripu (založbe DC), zato ne preseneča, da se Kathy (Melissa McCarthy), Ruby (Tiffany Haddish) in Claire (Elizabeth Moss) – nevidne matere in žene iz newyorške Hell’s Kitchen – prelevijo v “čudežne ženske” in “stotnice Marvel” (okej, “stotnice DC”), ko njihove soproge, male, kretenske gangsterje, pripadnike irskega izsiljevalskega podzemlja, po spodletelem ropu zaprejo, da torej prevzamejo njihove “posle”, da se prebijajo skozi depresivno, degradirano, deklasirano okolje, da osvojijo “teritorije”, da si podredijo mafijce (tudi originalne, italijanske), da se izmojstrijo v ekstremni umazaniji, odiranju in ubijanju, da poskrbijo za “izginotje” mnogih tekmecev (botre!), da razširijo svoj imperij (in si ustvarijo res družino družin, no, famiglio), da presekajo patriarhalne vezi, razbijejo stereotipe, posekajo predsodke verskih ločin ter zmečkajo nekaj glav in jajc, da obračunajo s šovinisti, rasisti, seksisti in posiljevalci (tudi najmehkejši in najnežnejši moški so v resnici protiženski zarotniki, good guy je le “enigmatični” vietnamski veteran, ki ga igra Domhnall Gleeson), da potolčejo Gilead ( ja, Elizabeth Moss dobi priložnost za “ukinitev” Dekline zgodbe), da se osvobodijo, da postanejo neodvisne (“Ne delamo za nikogar”), da dobijo neizmerno moč, da se opolnomočijo in prelevijo v superjunakinje, toda vse je tako nerazvito, neprepričljivo, nametano in nasekano, kot da gledamo skrajšano verzijo miniserije ali triurne sage, klišeji – in še huje: narativni nesmisli in čudeži! – pa se itak kopičijo s hitrostjo krvi. Več