• Marcel Štefančič jr.

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film

    Pieces of a Woman

    Martha (Vanessa Kirby) v filmu Pieces of a Woman, ki ga je posnel Kornél Mundruczó, avtor briljantnega Belega boga, ni kot Autumn (Sidney Flanigan), ki v filmu Never Rarely Sometimes Always sklene, da bo splavila. Niti ni kot Astrid (Julia Jentsch), ki se v filmu 24 tednov ne more odločiti, ali naj rodi ali splavi. Martha se je odločila, da bo rodila – in sicer doma. Čuti že porodne krče, slabo ji je, voda ji teče. Njen mož – no, partner, proletarski Sean (Shia LaBeouf) – pokliče babico (Molly Parker), ki pride ravno pravi čas, toda otrok – »It’s a girl!« – pri porodu umre. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film

    Soul

    Joe Gardner (z glasom Jamieja Foxxa), temnopolti pianist srednjih let, je honorarni glasbeni učitelj, inspirativni vodja srednješolskega orkestra (ki ravno trenira štikel Things Ain’t What They Used To Be), toda v resnici hoče igrati jazz – že vse življenje. Ko pa se mu sanje končno izpolnijo, ko končno postane član prestižnega jazzovskega kvarteta (ali pa soul kvarteta, če hočete), se mu v glavi od veselja tako zavrti, da na ulici spregleda kanalizacijsko luknjo – in že omahne v smrtonosno globino. V večni temi se prelevi v malo, modrikasto, nematerialno kepico, ektoplazmo – dušo. Ni več živ in ni še mrtev. Kot Patrick Swayze v Duhu. Ali pa kot Casper. Ko zagleda druge »izgubljene« duše, ki se po nebeški »lestvi« druga za drugo vzpenjajo proti velikanski brezoblični svetlobi, proti Velikemu poslej, panično krikne, da ni pripravljen umreti že kar ob prvi priložnosti, ki se ponudi, zbeži iz vrste – in omahne v globoki, eterični mrak. Ko pristane, vpraša: »So to nebesa?« Ne, niso. »To je Veliki prej!« To je mistična zunajčasovna dimenzija, v kateri dušam, še preden se rodijo, vdahnejo osebnost. Če se hoče ponovno roditi, če se hoče torej vrniti v svoje telo, mora nerojeni duši št. 22 (z glasom Tine Fey) mentorsko pomagati, da najde svoj »jazz«, svoj »soul« – pač tisto, kar hoče početi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    Ma Rainey’s Black Bottom

    Tole pa je film o Gertrude »Ma« Rainey (Viola Davis), odločni, mogočni, dominantni, legendarni pevki, »Materi bluesa«, ki pravi: »Briga jih zame. Hočejo le moj glas.« Lahko ga dobijo, toda pod njenimi pogoji. Ima velik avto, zlate zobe, mlado ljubico, leta 1927 – v času velike selitve črncev na industrijski sever – pa prekine turnejo, da bi v čikaškem studiu posnela nekaj pesmi, tudi Black Bottom, ki zveni kot kronika črnske zgodovine, toda preden jih posname, postavi serijo pogojev (pela bo svojo verzijo, pesem bo napovedal njen nečak, ki jeclja, hoče ledeno coca-colo ipd.), ki jih morajo izpolniti ne le belci, ampak tudi člani njenega spremljevalnega benda, v katerem ima s tem največ težav gizdalinski, nastopaški trobentač, ki navija za bolj »belsko« verzijo bluesa. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    First Cow

    Otis Figowitz (John Magaro) je kuhar, ki noče kuhati, King Lu (Orion Lee) pa je priložnostni delavec, ki bi raje delal kaj drugega. Oba, osamljena prekarca, nekje na začetku 19. stoletja pripotujeta na divji zahod, v sivino Oregona, da bi se vagabundsko in outsidersko povaljala v svobodi, zlatu in pustolovščinah, toda trgovci, lovci, zlatokopi, podjetniki, oportunisti in sanjači, med katere prideta, so drugačni – ker mislijo le na dobiček, na lastni interes, so grobi, ošabni, zahrbtni, pohlepni, tekmovalni, nasilni. Brez empatije. Ker nimata nobene možnosti, da bi postala Frank in Jesse James ali Butch Cassidy in Sundance Kid, je jasno, da se bosta tu težko prebila. Če bosta hotela preživeti, bosta morala biti spretnejša in lucidnejša od ostalih. Izkoriščati jih bosta morala na nežen, ljubeč, prijateljski, povsem nevsiljiv, zarotniški, trgovski način – po kapitalistično. In res, ko na divji zahod pride prva krava, jo začneta ponoči skrivaj molsti, njeno mleko pa – v paketu z moko, jagodami, lešniki in Otisovim pekovskim know-howom – spreminjata v fine, slastne, organske kolače, ki postanejo velik hit. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    Never Rarely Sometimes Always

    Dijaki na šolskem odru v neki pensilvanski vukojebini pojejo sladkobne, kičaste štikle iz petdesetih let. Tudi oblečeni so kičasto, sladkobno, bebavo – v slogu petdesetih pač. To je njihov »pokaži, kaj znaš«. Potem na oder stopi 17-letna Autumn (Sidney Flanigan), ki poje nekaj precej bolj hreščečega, polemičnejšega, sodobnejšega – o fantu, ki jo sili, da počne reči, ki jih noče početi. Seks zna biti nasilje. Nekdo v publiki sikne: »Candra!« To je svet, v katerem so moški na varnem – za vedno lahko ostanejo otroci. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Kultura  |  Film

    Kindred

    Če pa hočete videti reimaginacijo Rosemaryjinega otroka v dobi šokerjev Zbeži! in Mi, si poglejte tale britanski neogotski šoker, v katerem se nad temnopolto Charlotte (Tamara Lawrance), ki zanosi z belcem (Edward Holcroft) in otroka v resnici noče, z zarotniško, že kar okultno, a klinično preciznostjo zgrne ves paranoidni, obsceni, neprebavljeni pro-life teror razredne, rasne in spolne patologije. (Amazon Prime) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Kultura  |  Film

    The Midnight Sky

    George Clooney, ves bradat in baziran v nekem arktičnem observatoriju, ne igra le zadnjega človeka na Zemlji, ki jo je opustošila globalna katastrofa, ampak ima tudi redko bolezen. Transfuzije si daje kar sam. In verjetno sam vzdržuje tudi ves tisti intergalaktični računalniški sistem, prek katerega skuša vesoljsko ladjo, ki se po dolgem času vrača z Jupitra, posvariti, da Zemljo jemlje vrag. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Kultura  |  Film

    Bloody Nose, Empty Pockets

    V Las Vegasu nekaj let pred začetkom »divjih dvajsetih« sklenejo, da zaprejo bar »Divja dvajseta« – in tale igrani, lažni doku, dejansko posnet v New Orleansu, pokaže, kako je videti zadnji dan. Jasno, ta bar – s tipičnim dolgim šankom in masivnim, zgovornim, duhovitim barmanom – ni le bar, temveč skupnost, ki druži marginalce, nesojene pesnike, propadle igralce, boeme, sanjače, transvestite in barske mušice, lucidne in melanholične, zabavne pripovedovalce, polne »filmskih« replik (»Za uspeh nisi sam odgovoren. Ta se zgodi ali pa ne. Nad tem nimaš nobene kontrole. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Kultura  |  Film

    Wonder Woman 1984

    Čudežna ženska 1984, nadaljevanje superjunaškega megahita, je film o kapitalizmu in želji: kapitalizma se le dotakneš, pa se ti izpolnijo vse želje! Čudežna ženska se je dogajala med I. svetovno vojno, nadaljevanje pa se dogaja v osemdesetih letih, ko je Gordon Gekko v Wall Streetu oznanil, da je pohlep dober, in ko je predsednik Ronald Reagan osvobodil kapitalizem – tako ga je dereguliral, da je postal »magičen. Diana Prince (Gal Gadot), ki skrivaj superjunaško – kot ženska verzija Supermana – rešuje male ljudi, dela kot arheologinja v washingtonskem muzeju Smithsonian, kamor pride starinski kamen, simbol magičnosti kapitalizma, njegove »čudežnosti«, saj tistemu, ki ga osvoji, izpolni največjo željo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Rose Island

    Leta 1968, ko je svet v prevratu, na Evropski svet – ja, v Strasbourgu – prikoraka Giorgio Rosa (Elio Germano), italijanski inženir, ki je nedaleč od Riminija – v mednarodnih vodah – zgradil »otok« (no, platformo z barom, nočnim klubom ipd.), svojo malo, neodvisno, protestno, hedonistično, bizarno utopijo, ki jo hoče zdaj tudi uradno registrirati kot novo evropsko državo (Repubblica dell’Isola delle Rose, alias Insulo de la Rozoj), jasno, na grozo italijanskih oblasti, ki mu napovejo vojno. Kar počne »predsednik« Giorgio, je norost, toda blažena, koristna norost, saj izzove tisto pravo norost – norost države. Ker je Rose Garden, alias L’incredibile storia dell’isola delle Rose, posnet po resničnih dogodkih, je ta norost še srhljivejša. Pes invazije menda ni preživel. (Netflix) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    The Call

    Hollywood zelo rad snema rimejke azijskih, predvsem japonskih in korejskih šokerjev, toda mračni, mučno napeti, morbidni triler The Call je ravno nasprotno – korejski rimejk britanskega šokerja The Caller. Seo-Yeon (Park Shin-Hye) se preseli v staro stanovanje staršev, ki deluje kot časovni stroj. V njem namreč najde star, analogen telefon – in takoj dobi klic: iz preteklosti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Minor Premise

    Minor Premise – alias Minorna premisa – je izrazito nišni sci-fi triler, toda tisti, ki ljubijo lucidne filmske vrtoglavice in filmske uganke, kot je Pi (ali Memento ali Kocka ali Primer ali Izvorna koda ali Moon ali Večno sonce brezmadežnega uma ali V glavi Johna Malkovicha ali Martha Marcy May Marlene), bodo lahko neskončno uživali v enačbah, formulah, eksperimentih, skenih in laboratorijskih obsesijah Ethana Kocharja (Sathya Sridharan), genialnega, a depresivnega in zapitega nevroznanstvenika, ki žaluje za očetom, uglednim znanstvenikom, in ki si hoče digitalno »očistiti« spomin, toda ko svoje travmatične spomine pretaka v digitalne fajle, se mu zgodi nekaj takega, kar se v Pixarjevem animiranem filmu Vrvež v moji glavi ob travmatični selitvi zgodi mali Riley – njeno glavo preplavijo vsi odtenki psihičnega, emocionalnega vrveža (Žalost, Strah, Jeza, Gnus in Radost), toda ko se začnejo te personificirane emocije v njeni glavi prerivati in tekmovati za prevlado, postane vsaka izmed njih osebnost zase. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Let Them All Talk

    Steven Soderbergh, ki je že pred izbruhom pandemije posnel ultimativni film o tej pandemiji ( ja, zdaj kultno, ikonično Kužno nevarnost), je sklenil, da bo še med pandemijo posnel ultimativni pandemski film – Let Them All Talk se namreč skoraj v celoti odvrti na razkošni prekomorski linijski ladji Queen Mary 2, podobne čezoceanke in ladje za križarjenje pa so bile, kot se verjetno spomnite, glavna žarišča okužbe, pravi trosilci in razpršilci virusa. Na Queen Mary 2 je okrog 2.600 potnikov (in orjaška posadka), toda nihče ne nosi maske – in nihče ne ohranja varnostne razdalje. Film, lahkoten in melanholičen, se dogaja še v dobi »normalnosti«, v času pred pandemijo – ironično, Soderbergh, spontani prerok, ga je posnel oz. zimproviziral lani poleti, in sicer v dveh tednih. Toliko pač traja plovba od New Yorka do Southamptona. O maskah in varnostni razdalji ni bilo tedaj ne duha ne sluha. Če ste hoteli, ste jih lahko videli v Kužni nevarnosti. Kar pa naj vas nikar ne zavede: Let Them All Talk je ples v maskah. Komedija o smiselnosti in potrebnosti varnostne razdalje. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    The Prom

    The Prom – po naše Maturantski ples – ni nadaljevanje tistega razvpitega, kultnega slasherja, temveč mjuzikl o homofobiji, diskriminaciji in ameriški vukojebini, ki hoče odpovedati maturantski ples, ker hoče Emma (Jo Ellen Pellman), lezbična maturantka, nanj pripeljati svoje dekle. Broadwayski zvezdniki, patološki narcisi, samozvani »broadwayski liberalci«, Dee Dee Allen (Meryl Streep), Barry Glickman (James Corden), Trent Oliver (Andrew Rannells) in Angie Dickinson (Nicole Kidman), ki jim ne gre (njihov zadnji šov, mjuzikl o Eleanor Roosevelt, je mrtev ob prihodu) in ki si hočejo z bojem za dobro in pravično »stvar« dvigniti ratinge in ugled, sklenejo, da bodo pri tej priči odpotovali v tisto vukojebino in Emmino »težavo« prelevili v svojo »stvar«. In že pojejo: »Pomagali bomo tej mali lezbijki.« Ko ljudje zapojejo in zaplešejo, je vse mogoče – logika, ki ohranja status quo (šovinizem, homofobijo ipd.), sprhni, nestrpnost izgine, predsodki pokleknejo. Ko ljudje zapojejo in zaplešejo, jih je sama empatija. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    The Paramedic

    Če hočete tematsko usklajeni in politično uravnoteženi nočni double-bill, potem si skupaj – drugega za drugim – poglejte trilerja Run in The Paramedic, alias El Practicante. V obeh se spopadeta paralizirana oseba in ta, ki skrbi zanjo. V obeh gledamo igro mačke z mišjo. V obeh ljubezen pokaže svoje patološko, sociopatsko srce. Razlika je v tem, da je prvi progresiven, drugi pa regresiven. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Run

    Slovence zelo fascinira materinsko žrtvovanje za otroke – ni ga čez to! Materina ljubezen – je kaj bolj čistega in nesebičnega? Šoker Run ima o tem ločeno mnenje. Najprej vidimo flešbek: Diane Sherman (Sarah Paulson) rodi hčerko, ki pa ima toliko zdravstvenih motenj (aritmija, astma, sladkorna, paraliza, hemokromatoza), da obtiči na invalidskem vozičku – za vedno. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    The Mystery of D. B. Cooper

    The Mystery of D. B. Cooper je doku o res bizarnem in intrigantnem misteriju: kdo je bil moški, ki je leta 1971 – na zahvalni dan! – med letom iz Portlanda ugrabil ameriško potniško letalo (boeing 727), zahteval odkupnino (200.000 dolarjev) in štiri padala, jih po pristanku v Seattlu dobil ter po ponovnem vzletu – brez potnikov, ki jih je v Seattlu izpustil – s padalom bondovsko skočil v globino in noč pacifiškega severozahoda in zbežal? Izginil je brez sledu. Nikoli ga niso našli. A tudi njegove identitete niso nikoli našli. Na letalu je stevardesi Florence Schaffner porinil listek, na katerem je pisalo, da je ugrabil letalo in da ima pri sebi peklenski stroj, potem je odprl kovček in ji ga pokazal (lažnega, kot se je izkazalo kasneje). Rekel je, da je D. B. Cooper oz. Dan Cooper. Imel je sončna očala. Bil je elegantno oblečen. Sedel je v zadnji vrsti. Govoril ni. Stevardesi je le izročal listke. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Happiest Season

    Happiest Season je najboljši letošnji božični film – zaenkrat. To je romantična komedija, v kateri pa sta romantični – celo več kot romantični – lezbijki, Abby (Kristen Stewart) in Harper (Mackenzie Davis). A brez panike: med njima je več kemije kot med Lady Gaga in Bradleyjem Cooperjem v filmu Zvezda je rojena. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Bolje bi bilo, če bi posnel holivudski rimejk Planeta samskih ali pa Pisem Sv. Nikolaju

    Ko je Mitja Okorn posnel svoj prvenec Tu pa tam, je napovedoval, da bo nekoč snemal v Hollywoodu (kdo ve, morda je celo rekel, da bo prvi slovenski režiser, ki bo posnel holivudski film), toda njegov holivudski prvenec, Life In A Year, je prišel s slabo reklamo – posnet je bil že pred tremi leti in obtičal v holivudskem bunkerju. To običajno ne pomeni nič dobrega. To pomeni: ne vemo, kaj bi z njim! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Film

    Voces

    Če hočete videti tesno, morbidno, dobro nagneteno, nočno grozljivko, potem si poglejte tale pikantni španski paranormalni šoker, v katerem oče (Rodolfo Sancho) in mati (Belén Fabra), ki uživata v predelavi starih hiš, izgubita sina, ki sliši glasove, a najdeta »psihofonika« (Ramón Barea), ki zna posneti glasove iz onostranstva. Preteklost, ki hoče komunicirati s sedanjostjo, je srhljiva in – tako kot Slovenija – polna tipov, ki vpijejo: v to me sili preteklost! A reč glejte ponoči, da ostane z vami – podnevi vam bo hitro padel iz rok. (Netflix) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Film

    Embattled

    Težko boste videli film, v katerem bi bili akcijski prizori koreografirani tako dobro kot prizori kulturne vojne. Embattled je tak – res prava redkost. Stephen Dorff je Cash Boykins, čvekaški, vulgarni, primitivni, jezni, nestrpni, hedonistični, vulkanski, tetovirani prvak, nepremagljivi borec norega pogleda in divjega izgleda, kralj mešanih borilnih veščin, krvoločna legenda borilnih kletk (več kot 100 zmag!), remiks Rockyja, Rokoborca in Bojevnika (oh, in Conorja McGregorja, če smo že ravno pri tem), kulturna pošast, avtokratski ognjemet testosterona, patološkega narcizma, šovinizma, mačizma, seksizma in politične nekorektnosti, ponos Alabame, kičasto bogat (v zadnji borbi je zaslužil milijon na minuto!), trumpovsko obseden s slavo in uspehom (najprej jaz!), brutalno ločen in ponovno por oče n ( jasno, z mlajšo le potico, Karrueche Tran), neusmiljen do Jetta (Darren Mann), 18-letnega sina iz prejšnjega zakona, s katerim se je šele zdaj zbližal in ki hoče po njegovi poti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Film

    Gordon Lightfoot: If You Could Read My Mind

    Francis Ford Coppola je nekoč rekel: Četudi ne bi nikoli več posnel dobrega filma, bi lahko še vedno rekel – jaz sem ta, ki je posnel Botra! Nekaj takega bi lahko rekel Gordon Lightfoot, kanadski country-folk pevec: Četudi ne bi nikoli več napisal dobrega štikla, bi lahko še vedno rekel – jaz sem ta, ki je napisal štikel If You Could Read My Mind! Itak ni ostalo le pri tem – Sundown, Carefree Highway, Rainy Day People, For Lovin’ Me, Ribbon of Darkness in Early Morning Rain, ki so si jih podajali The Kingston Trio, Peter Paul & Mary, Ian & Sylvia, Judy Collins, Johnny Mathis, Andy Williams, Harry Belafonte, Glen Campbell, Olivia Newton-John, Johnny Cash, Nico, Scott Walker, Ronnie Hawkins, Elvis Presley, Neil Young, Bob Dylan, Eric Clapton in Grateful Dead, če naj omenim le nekatere. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Film

    Stardust

    David Bowie (Johnny Flynn) leta 1971 odpotuje v Ameriko, da bi ji prodal album The Man Who Sold the World, toda že začne se slabo. »Kako vam je ime,« ga vpraša policaj, ki na letališču v Washingtonu pregleduje njegov potni list. »David Bowie,« odvrne Bowie. »Tu piše Davy Jones,« vzklikne policaj. »Bowie je umetniško ime, onega drugega imena že dolgo ne uporabljam več. Prišel sem na turnejo.« Na turnejo? »Kje je potem viza?« Viza? »Tu vidim le turistično vizo.« Bowie je vse bolj zmeden. »Moja žena je ameriška državljanka,« dahne, misleč, da ga bo to rešilo, toda policaj mirno vpraša: »Imate zeleno karto?« »Ne,« jeclja Bowie. »Pridobivam jo.« Potem ga preiščejo. Motijo jih njegove visoke pete. Motijo jih ženska oblačila, ki jih najdejo v njegovem kovčku. Moti jih njegovo mehkobno, feminilno obnašanje. »Ste homoseksualec? Počnete perverzne reči?« Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Film

    Hillbilly

    J. D. Vance je Hillbilly Elegy, spomine na svoje odraščanje v Apalačih, objavil leta 2016, ko je na prizorišče stopil Donald Trump in ko so se vsi zgroženo, začudeno spraševali: kako je to mogoče? Od kod se je vzel? In predvsem: kdo hudiča ga je volil? Odgovor je bil na dlani: volili so ga obupani, zapostavljeni, pozabljeni ruralni belci, na kakršne naletite v Hribovski elegiji, ponižani in razžaljeni belci, apalaški belci, recimo osamljeni, buckasti, dolgočasni J. D. (Owen Asztalos), njegova orkanska mama Bev (Amy Adams), ki si življenje in trpljenje lajša z opioidi (heroin je visoko na njeni lestvici), njegova babica (Glenn Close), ostra, direktna, prostaška, ekscentrična matrona, verižna kadilka, njegova starejša sestra (Haley Bennett), oaza topline, njegovi divji, barabinski vrstniki, ki bodo za vedno obtičali tam, in drugi prebivalci te socialne puščave, na katero so pozabile vse administracije, tako republikanske kot demokratske, toda resentiment, ki je tu tlel in brbotal, je čakal na Trumpov populizem. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Naključno razkošje prosojnega vodnega rebusa

    Leta 1963 se je v južnoafriški Pretoriji začelo sojenje Nelsonu Mandeli in somišljenikom, ki so jih obtožili pripravljanja eksplozivnih sredstev, gverilske vojne, sabotaž in nasilne revolucije, sodelovanja s tujimi simpatizerji, tujimi donatorji in tujimi vojskami, ki naj bi napadle Južnoafriško republiko, in podžiganja komunizma. Eksploziva naj bi imeli toliko, da bi lahko razstrelili Johannesburg. Vsaj tako je trdil javni tožilec. Pretiraval je. Tudi sojenje je bilo le rasistično pretiravanje. Še en brutalni kafkovski eksces apartheida. Obsodil ga je ves svet. Še toliko bolj, ker je obtožencem grozila smrtna kazen. In povsem jasno je bilo, zakaj so jim sodili – ker so bili pretežno temnopolti (Ahmed Kathrada je bil indijski musliman, Denis Goldberg je bil Jud) in ker so se uprli rasistični strahovladi. Obsodili so jih na dosmrtno ječo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Seized

    Tale film pa navajam le zato, ker zelo jasno pokaže, zakaj bad guys vedno izgubijo – ker ne gledajo filmov. Tokrat se spravijo nad Scotta Adkinsa, mojstra borilnih veščin, nekdanjega specialca, ki je pravi ubijalski stroj – ugrabijo mu sina. Huda napaka. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Jiu Jitsu

    Kot veste, Nicolas Cage vsako leto igra v kopici filmov – predlani v šestih, lani prav tako v šestih, letos »le« v štirih. Vprašanje pa je že ves čas isto: kako nizko bo šel v naslednjem filmu? Bo ta še slabši, hujši, obupnejši od prejšnjega? Jiu Jitsu, ki je v svojem napovedniškem obdobju obljubljal veliko, ni Mandy. Niti Mom & Dad. Kaj šele Color Out of Space. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    La vita davanti a sé

    Tale italijanski film – Life Ahead, kot se glasi na Netflixu – je posnet po romanu Romaina Garyja, po katerem so leta 1977 posneli film Vse življenje je pred teboj, ki je dobil celo oskarja za tujejezični film, toda ni tako dober, je pa res, da ga ne boste gledali zato, ker so nekoč po njem posneli oskarjevski film (Simone Signoret), ali pa zato, ker je tako dickensovsko sentimentalen in sladoledno staromoden, temveč zato, ker v njem – v vlogi gospe Rose, jezne, depresivne, »tetovirane« Judinje iz Barija, ki je preživela nacistični holokavst in »posvoji« Moma (Ibrahima Gueye), jezno senegalsko siroto, malega begunca, ki je preživel Sredozemlje in se ne zna prilizovati sreči – nastopa 86-letna Sofia Loren, filmska boginja, ki je bila običajno boljša od filmov, v katerih je nastopila. Namiga, da Evropa beguncem počne to, kar so nacisti nekoč počeli Judom, ne kaže spregledati. (Netflix) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Love & Monsters

    Proti Zemlji leti meteor – koga pošljejo tja gor? Točno – jedrske izstrelke. Kaj se zgodi? Tole – meteor se razleti, Zemljo pa radiacija prelevi v postapokaliptično distopijo, ki jo še dodatno terorizirajo orjaške, požrešne, mutantske pošasti, nekatere na las podobne tistim, ki ste jih pred leti videli v komični grozljivki Drhtenje. Joel (Dylan O’Brien), ki je videti tako, kot da je zamudil avdicijo za Deželo zombijev, jih mora potolči, da bi se prebil do svoje ljube (Jessica Henwick), ki živi v drugi koloniji. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Kitajski megahit

    Dobro veste, kaj se je zgodilo, ko so zahodne korporacije svoje tovarne preselile na Kitajsko – Kitajci so videli, kako nastanejo prestižni zahodni produkti, potem pa so izdelali svoje verzije. Kopije. Nič hudega: The Wandering Earth, izvirno Liu lang di qiu, je kitajska kopija holivudskega sci-fi spektakla. Tu se poravnajo Jedro, Armagedon, Dan po jutrišnjem in Sončna svetloba: Zemljo, ki jim grozi apokaliptično izumrtje, lahko rešijo le tako, da jo z megaraketnim pogonom prelevijo v vesoljsko ladjo in potem selijo v drugo galaksijo, toda med tem unikatnim, postklimatskim, steroidnim, res spektakularnim potovanjem jo bombardirajo katastrofe, od sonca in ledu do potresov, gravitacijskih viharjev in vesoljskih smeti. Več