Straža

Straža je čisti, absolutni dolgčas. Česa tako mučno upehanega zlepa ne boste videli. Kar je seveda presenetljivo, če pomislite, da je film po eni strani komedija, po drugi strani pa sci-fi. Še več, po eni strani vključuje hordo top komikov (Ben Stiller, Vince Vaughn, Jonah Hill, Richard Ayoade), po drugi strani pa vključuje invazijo zunajzemeljskih bitij, alienov, ki tudi izgledajo kot alieni.

ParaNorman

Če ste videli Koralino, briljantno stop-motion animacijo, ki jo je zapakiral studio Laika, potem veste ali vsaj slutite, kaj boste dobili. ParaNorman, nova state-of-the-art produkcija Laike, je namreč Koralina, ki se zelo trudi, da bi ji rekli Državljan Kane stop-motion animacije – ali pa Vertigo stop-motion animacije.

Rimu z ljubeznijo

Videti London – in umreti! Videti Barcelono – in umreti! Videti Pariz – in umreti! Videti Rim – in umreti! Woody Allen, že od nekdaj obseden s smrtjo, hoče očitno pred smrtjo videti vsa evropska velemesta, v katerih umreš, ko jih zagledaš. To videti in umreti!

Kako začiniti zakon

Kako začiniti zakon je film, ki se zaveda, kaj ima – Meryl Streep in Tommyja Leeja Jonesa. In tega ne skriva. Meryl Streep in Tommy Lee Jones sta namreč praktično v vsakem kadru – skupaj ali pa ločeno. Vsi ostali so v kadru le, če sta v njem tudi Meryl Streep in Tommy Lee Jones – ali pa vsaj eden izmed njiju.

Odpleši svoje sanje 4

Serija Odpleši svoje sanje si ne dela nobenih utvar – v vsakem delu zamenja kompletno igralsko/plesno ekipo in lokacijo. To so pač filmi o plesu – in ples je ples. Vseeno je, kdo pleše in kje. Kdor pleše, zlo ne misli. Tudi tokrat imate novo plesno ekipo in novo lokacijo – Miami.

Stari je nor

Filmi z Adamom Sandlerjem si dobesedno podajajo kljuko. Niti dobro se ne odvrti prejšnji film, ga že imate v naslednjem – in naslednjem. In naslednjem. Po tekočem traku. Sandler se seli iz filma v film. Zakaj? Možnosti sta le dve: ali potrebuje toliko ljubezni in pozornosti ali pa toliko dolguje davkariji.

Kozmopolis

O mogotcih, ki jih je ustoličil deregulirani, razšopirjeni finančni kapitalizem, vemo že tako rekoč vse. Recimo: da namesto v razvoj in delovna mesta vlagajo v luksuz, saj veste, v jahte in drage avtomobile. Da so zelo mobilni, fluidni, fantomski – kot finančni kapital, skladi visokega tveganja in mistični finančni produkti. Da svoj denar na veliko selijo v davčne oaze. Da so hudo arogantni, hladni in distancirani, brez trohice sočutja in smisla za socialno državo, mrhovinarski in robotsko zatopljeni v svoj ego, svoje igrače in svoj fantazijski svet. Da s svetom – oh, in realnostjo, ljudstvom – nimajo več nobenega stika, da ga niti nočejo več imeti in da raje živijo v gated communities, zaprtih, zaklenjenih, nedostopnih, zastraženih skupnostih. In da ljudje ob pogledu nanje najprej pomislijo na Stalina, ki je take, kot so oni, pospravil, še preden so sploh – magari plašno in sramežljivo – dahnili: »Naš trg bi bilo treba bolj odpreti.«

Plačanci 2

Kje je Steven Seagal, se boste spraševali, ko boste gledali Plačance 2, bučni, burni, bujni festival testosterona, definiranih mišic, eksplozij, fetišističnih poz in fluidnih replik, na katerem se zberejo vsi največji zvezdniki sodobnega akcijskega filma (Sylvester Stallone, Bruce Willis, Arnold Schwarzenegger, Chuck Norris, Jean-Claude Van Damme, Jason Statham, Dolph Lundgren, Jet Li), ki v principu počnejo prav to, kar zadnja leta počne Steven Seagal: iščejo malo, anonimno, napol fiktivno, ruritansko državico, ki ogroža svetovni mir.

Bournova zapuščina

Bournova zapuščina je Indiana Jones brez Indiane Jonesa, James Bond brez Jamesa Bonda, Sherlock Holmes brez Sherlocka Holmesa, Batman brez Batmana – no, Jason Bourne brez Jasona Bourna. Jason Bourne se pač upokoji, ali bolje rečeno – Matt Damon ga ni več hotel igrati. Tako to počnejo v telenovelah.

Morilec Joe

Chris (Emile Hirsch), idiotski teksaški diler, sklene, da bo likvidiral svojo mamo – z njeno zavarovalnino kani odplačati mafijski dolg. Jasno, oče (Thomas Hayden Church), zdaj poročen z drugo žensko (Gina Gershon), ga sunkovito podpre.

Larina izbira – Izgubljeni princ

Lara (Doris Pinčić) – naivna, preprosta, revna glasbenica, ki se preživlja kot kuharica – se poroči v premožno splitsko dinastijo Zlatar, toda še preden Jakovu (Ivan Herceg), perspektivnemu kapitanu, reče da, že vsi – na čelu s taščo – delajo vse, da njeni agoniji ne bi bilo ne konca ne kraja.

2 dni v New Yorku

In vi ste mislili, da so s telesnimi funkcijami – z izločanjem, iztrebljanjem, sranjem, drkanjem, prdenjem ipd., okej, s straniščnim humorjem – obsedeni junaki infantilnih, vulgarnih, analnih holivudskih fars: čakajte, da v Ameriko pridejo Francozi.

Kraljestvo vzhajajoče lune

Sam (Jared Gilman), zaočaljeni, rahlo asocialni, introvertirani fant zagleda fatalno punco, Suzy (Kara Hayward), maskirano v krokarja – ljubezen na prvi pogled. Začneta si dopisovati, kar počneta precej zarotniško. Mesece. Kmalu skleneta, da bosta skupaj zbežala. Fant ji da napotke: pridi tja, naredi toliko in toliko korakov – dobiva se na travniku! In se dobita. In zbežita. Amour fou. Lahko bi postala Bonnie in Clyde. Lahko bi postala serijska morilca – kot oni parček v Rojenih morilcih.

Madagaskar 3

Tako ganljivo kot znajo o domu peti slovenski narodno-zabavni ansambli, znajo o domu peti le še afriške živali, ki v grozi ugotovijo, da so obtičale v Afriki. Na vsak način se hočejo vrniti domov, v Centralni park – v cirkus.

Popolni spomin

Leta 2084 od sveta ostaneta le dva megapolisa, Federacija in Kolonija. Federacija je tam, kjer je bila nekoč Britanija, Kolonija pa tam, kjer je bila nekoč Avstralija. V Federaciji živi elita, v Koloniji pa revno, brezpravno, deklasirano, suženjsko ljudstvo, podrejeno Federaciji.

Torinski konj

Nemški filozof Friedrich Nietzsche je leta 1889 stopil na torinsko ulico in zagledal konjsko vprego – konj se ni hotel premakniti, zato ga je začel pohabljeni, enoroki kočijaž (János Derzsi), njegov gospodar, tolči in bičati. Nietzsche je planil proti vpregi, kričeč: Nehajte! Konja je celo objel, da bi ga zaščitil pred bičanjem. Potem je odšel domov, dva dni nemo ležal in končno dahnil: »Mati, znorel sem!«

Ted

Seth MacFarlane, režiser obešenjaške komedije Ted, je bil ena izmed tistih velikih »človeških zgodb« 11. septembra 2001. Zjutraj ob 7.45 bi moral iz Bostona odleteti v Los Angeles, toda potovalni agent mu je rekel, da bo letalo odletelo ob 8.15, tako da je prišel prepozno in letalo zamudil – moral je počakati na naslednje. Tisto, na katerega naj bi se izvirno vkrcal, so kakopak ugrabili teroristi in ga potem raztreščili ob severni stolp Svetovnega trgovinskega centra.

Če hočem žvižgati, žvižgam

Romunski filmi nam zdaj že nekaj let kažejo, da Romuni s prehodom v kapitalizem niso veliko pridobili – depresivno, represivno okolje je ostalo, le da jih ne tlači več komunizem, ampak kapitalizem.

Kuharski mojster

Tale francoska komedija – magnet za fane kuharskih oddaj in kuharskih Julij – gre skozi želodec tako gladko in lahkotno kot molekularna hrana. Premisa – dva chefa, Jean Reno in Michaël Youn, se prerivata za kulinarični koncept, ki naj bi prevladal v neki duržinski restavraciji – je kul, če seveda verjamete, da so francoske restavracije zaradi spremembe imidža voljne izgubiti eno Michelinovo zvezdico.

Histerija

Vsi tisti, ki nasprotujejo vsemu, kar bi osvobodilo ženske in jih rešilo odvisnosti od moških (umetna oploditev, liberalnejši družinski zakonik ipd.), so verjetno težko požrli legalizacijo vibratorjev, toda kriva je industrijska revolucija, ki je – v paketu s puritansko, antiseksualno, patriarhalno viktorijansko moralo – dr. Mortimerju Granvillu (Hugh Dancy) omogočila, da je z industrijsko obliko vaginalne masaže vse razočarane gospodinje, ki so se prej lahko zanašale le na »medicinske« stimulacije nekega drugega doktorja, odrešil »histerije«, tako da so monologi vagine postali nova, avtentična umetnost 20. stoletja. Toda tale britanska komedija ne bi bila romantična, če ne bi dala zamenjavi odnosov prednost pred zamenjavo moških z mašinami.

Vzpon Viteza teme

V koloradski Aurori, na premieri zadnjega – in obenem ultimativnega – Batmana, so gledalci doživeli ultimativno 3D izkušnjo: v dvorano je vstopil maskirani neznanec in začel streljati. Na slepo. Na polno. 12 mrtvih, več kot 50 ranjenih. Nekateri gledalci so menda ostali na svojih sedežih, misleč, da je to streljanje le del filma – in povsem možno je, da se je komu zazdelo, da je maskirani neznanec, 24-letni James Holmes, stopil s filmskega platna.

Mrha

Zdi se sicer neverjetno, toda Hollywood vztraja: leto 1987 je bilo mitsko. Magično. Leto 1987 je bilo neverjetno. Mrha se namreč dogaja leta 1987 – hja, tako kot film Rock za vse čase, ki ga vrtijo v sosednji dvorani.

V iskanju pravice

Zavijte z očmi: Nicolas Cage je tokrat učitelj. Še bolj zavijte: učitelj angleščine. Še bolj: učitelj angleščine, nor na Shakespearove sonete. Živi pa v New Orleansu – tam, kjer je živel v Pokvarjenem poročniku.

Neverjetni Spider-Man

Neverjetni Spider-Man ni niti nadaljevanje niti predzgodba Spider-Mana, ampak nov začetek Spider-Mana, alias reboot. Ja, resetiranje Spider-Mana.

Slepe stene: Ljubezen v virtualni dobi

Najprej zagledamo velemestni skyline, veduto modernega metropolisa, Buenos Airesa: nebotičnike, orjaške stavbe, masivne stanovanjske komplekse, neskončne fasade, steklena prostranstva.

Ledena doba 4: Celinski premiki

Zakaj je bila Ledena doba tak globalni hit? Zakaj je bila tak globalni hit tudi druga Ledena doba? Pa tretja? In zakaj bo gotovo globalni hit tudi četrta Ledena doba? Zakaj torej: zaradi vseh tistih predpotopnih in postpotopnih živalic ali zaradi samega potopa, ki ga uprizarja narava? Narava je v Ledenih dobah res glavna igralka, prava zvezdnica.

Medtem ko si spala

Če se tolažite, da medtem, ko spite, sanjate in da je to vse, kar se vam tedaj dogaja, potem si katalonskega psihotrilerja Medtem ko si spala, v katerem niti žrtev ne ve, da je žrtev, nikar ne poglejte. Če si ga boste, potem ne boste več zaspali. Ugotovili boste, da vas sanje ne le prebujajo v realnost, ampak vas tudi pred realnostjo ščitijo – pred realnostjo, ki je tako grozljiva, da o njej nočete ničesar vedeti.

Vroči Mike

V britanski komediji Do nazga ste imeli skupino brezposelnih moških, socialnih problemov, žrtev recesije, ki se prelevijo v slačifante a la Chippendales – to je edino delo, ki ga lahko dobijo. To je edini način, da preživijo.

Nujno ubijanje

Sredi leta 2005 je Amnesty International v slovitem poročilu o ameriškem ravnanju z zaporniki poudaril: »Zbirni center v Guantánamu je postal gulag naše dobe.« George W. Bush je panično dahnil: »To je absurdna obtožba!« Tudi obrambni minister Donald Rumsfeld je ponorel: »To je nezaslišano!« Kakšen gulag neki! Bušijem ni bilo jasno, kako lahko kdo Guantánamo primerja s stalinističnim lagerjem!

Rock za vse čase

Rock za vse čase je primer lahkega mjuzikla. Zelo lahkega. Pravzaprav prelahkega. Iskreno rečeno: najlažjega. Rock za vse čase je v resnici primer tako lahkega mjuzikla, da je čudno, da ga niso posneli v Sloveniji – saj veste, naši filmarji. Brez heca. Lahko bi ga. In to zlahka. Le dovolj globalnih hitov – kakih 20 ali 30 – bi morali kupiti. To je vse. Čisto vse. No, skoraj čisto vse.