Andreï Makine: Življenje neznanega moškega

Makine, ki se je rodil v Sibiriji, je doktoriral iz francoščine, emigriral v Francijo, skoraj zaklošaril, pisal in uspel s Francoskim testamentom, vendar šele, ko se je založnikom predstavljal kot prevajalec romana iz ruščine. Nejasno avtobiografska zgodba o francoščini kot drugi oziroma edini domovini, ki nadomesti in prikrije šikaniranje med odraščanjem, je vžgala šele, ko jo je plasiral kot avtentično, in temu...

Marjan Rožanc: Rdeči zajčki

Uspeh je seveda relativna kategorija, ki je avtor ne problematizira, saj preiskuje tradicionalne predstave uspešnosti, kot so denarna, športna ali poslovna pot na vrh. Charles-Albert Poissant je pred desetletjema napisal knjigo »Milijonarji o sebi«, v kateri je predstavil strategije desetih najbogatejših mož, ki so iz običajnih situacij, ali celo iz vojnega dizastra kot Soichiro Honda, ustvarili...

Mihajlo Pantić: Če je to ljubezen

Nabor in izbor kratkih zgodb srednjeletnega srbskega prozaista je opravil kar avtor, iz treh zbirk, vse pa so ubrane na zagate prebivalcev Novega Beograda, mejašev na tisti tanki meji proti Zemunu, poseljevalcev naselja, omejenega z Donavo, ki taoistično spremenljiva in brezbrižna kot bog teče in z odtenki odmerja čas.

Sergej G. Kara - Murza: Oblast manipulacije

Uspeh je seveda relativna kategorija, ki je avtor ne problematizira, saj preiskuje tradicionalne predstave uspešnosti, kot so denarna, športna ali poslovna pot na vrh. Charles-Albert Poissant je pred desetletjema napisal knjigo »Milijonarji o sebi«, v kateri je predstavil strategije desetih najbogatejših mož, ki so iz običajnih situacij, ali celo iz vojnega dizastra kot Soichiro Honda, ustvarili...

Alessandro Baricco: Ta zgodba

Italijanskega pripovednika Baricca najbolj poznamo po njegovem romanu Svila, ki je po uspehu pri publiki doživel prav mastno parodijo Ščetina, zaradi jezikovne podobnosti med obema besedama v italijanščini.

Fjodor M. Dostojevski: Bratje Karamazovi

Tudi zadnji roman (1880) ruskega pisatelja spada med voluminozna dela. Skoraj tisoč strani je obseg, ki že sam po sebi zbuja v bralcu rešpekt. Dostojevski je sicer sinonim za branje kot proces; tudi »Zločin in kazen«, »Izpoved mladega človeka«, »Ponižani in razžaljeni«, »Besi« in »Idiot« so vse špehi med 500 in 1.000 stranskih romanov.

Vladimir P. Štefanec: Odličen dan za atentat

Roman kompozicijsko okretno preplete pet usod, ki se zavozlajo okoli predsednikovega obiska v manjšem mestu, na trgu in okoli njega, kjer se pripravlja atentat in je potem tudi streljanje in mrtvi sploh; atentat, ki naj podkrepi sporočilo o brezpravju v družbi, o razmerju med vladajočimi in vladanimi, opozori na eklatantne svinjarije pri distribuciji moči in razkrije zakone kot mehanizem, ki ni za vse enak, tako...

Daniel Goleman: Ekološka inteligenca

Začetek je fatalen: nevarnost ni zunaj, pred njo se ni več moč skriti v stanovanje, zakaj ekološko onesnaženi so že naši domovi. Množica okrasnih predmetov, laki in čistila v kopalnici, igrače, telefoni, aparature, hladilnik s prehrambenimi izdelki, vsi so namreč kontaminirani s kemičnimi sestavinami, ki sproščajo v zrak zdravju škodljive substance.

Margaret Atwood: Slepi morilec

»V starih časih so se težave obdržale v družini, ki je še vedno najboljši prostor zanje, saj ne da bi sploh kje bil dober prostor za težave,« pravi ostarela dama, z eno nogo že onstran, cinična, tečnobna zaradi nepokorščine telesa, samovolje udov, smradu in odtekanja sline. Pred nami dela končni obračun.

Frank Westerman: Inženirji duše

Predstavitev duha tridesetih v Sovjetski zvezi, ko je dal Stalin nalogo Maksimu Gorkemu, da iz pisateljev napravi inženirje duše, ki bodo s svojimi deli v bralce vtkali socializem.

Christos Tsiolkas: Klofuta

Klofuta je roman o razširjeni družini grških emigrantov v Avstraliji, ki se redno srečujejo in je za starejše žlahta najvišja vrednota in mediteranska hrana čez vse. Na eni takšnih veselic vzdražen možak klofne tujega pamža in se vse skupaj sproži; dileme rod ali nova etika, nepopravljiv zločin ali spodrsljaj, žena podaljšek moža ali entiteta, vidimo, kaj potegne za sabo zavezništvo s prijateljico nasproti...

Erazem Rotterdamski: Hvalnica Norosti

Danes pri že vsaj malo šolanemu človeku pojem Erazem Rotterdamski takoj sproži pogojni refleks - Hvalnica norosti. Toda, kako v aktualnosti brati eno najmogočnejših del v zadnjih petsto letih?

Miha Mazzini: Nemška loterija

Vprašajo poštarja iz vica, ali mu ni nič dolgčas, enaka pisma istim ljudem vsak dan. Sploh ne, reče, saj vsak dan zamenjamo datum na žigu. Mazzinijeva Nemška loterija je takšen čez polovico obsega razširjen vic.

Vinko Möderndorfer: Plava ladja

Avtor je izjema. Napisal je desetine knjig, piše jih iz leta v leto, celo več v enem, zraven postavlja drame, filme, celo opere, dobesedno gomili produkcijo, a bralca zadnjega dela ne zadene misel, da je to pri njem že nekje bral. Nov, drugačen, duhovit - to je njegov trade-mark.

Alexander Frater: Na lovu za monsunom: sodobno romanje po Indiji

Fratrovo romanje poteka na več ravneh. Gre za skoraj rekapitulacijo, ko odkrijejo, da si je na enem od potovanj poškodoval hrbtenico, in mu toplo odsvetujejo vsakršne vibracije; ker zadeva še vedno visi nad njim in se lahko aktivira sama od sebe, hoče zaživeti (še bolj) zares. Se spomni otroštva iz Melanezije, kjer je njegov oče zdravnikoval, slike, ki prikazuje Čerapundži, najbolj moker kraj na svetu, pa svojih...

George Orwell: Poklon Kataloniji

Kot prostovoljec je preživel tri mesece na fronti in nato še nekaj naslednjih v Barceloni, spet na fronti in zatem po vojaških bolnišnicah. Avtor »Živalske farme« se je kajpak bojeval zoper Francove fašiste v vrstah milice oporečniških komunistov. Svoja doživljanja je že l. 1938 izdal v knjigi, ki pa je ostala neopažena.

Zuvdija Hodžić: Davidova zvezda

Težko bi rekli, kaj povezuje po času in prostoru razmetane fragmente romana črnogorskega pripovednika; prostor sega od Balkana do Bagdada, dogajanje od brodolomov do legend, zgodb o verskem konvertitstvu, junaštvu in čudežih svetih ljudi.

Ernest Hemingway: Velika reka z dvema srcema

Klasik in nobelovec Hemingway vztraja, njegova dela živijo tudi pol stoletja kasneje. Lahko bi ga označili kot ljudomrznika, pri katerem smrt ne pretrga življenja, saj je le moment v pripovedi, v kateri junaki umirajo spokojno. Danes bi ga uvrstili med ekosofe, ker postavlja človeka na isto raven kot postrv, leva, bika, bivola in mečarico. A tudi med cinike; umirajočega Harryja, ki skuša pod Kilimandžarom še nekaj...

Nadine Gordimer: Pobran

V Bowlesovem romanu Zavetje neba se mlada ženska, potem ko umre partner, izgubi v vrvežu Orienta, mislimo si, da bo poniknila v enem od haremov ali eni od javnih hiš, da sta njena belska provenienca in s tem skoraj apriorno nadrejen položaj porušena, da, čeprav v barvi kolonizatorjev in prinašalcev 'omike', pristaja na dražljivost drugega, neznanega. Da sledi klicu daljnih svetov, do izbrisa.

Mary Douglas: Čisto in nevarno

Biti pol stoletja za časom vendarle ni povsem dobesedno: tudi dela nekaterih slovenskih sociologov, antropologov in etnologov so podprta s spoznanji angleškega originala. Toda v tem času so nastali tudi številni antropološki spisi, ki povzemajo in nadgrajujejo Douglasovo. Zakaj mimo hommaga danes sploh brati to klasično delo?

Salman Rushdie: Tla pod njenimi nogami

Rushdie je velik pripovednik, Otroci polnoči, Mavrov poslednji vzdih in Klovn Šalimar so temeljni sodobni romani zaradi izrazitega mešanja ravni, nosilne zgodbe, esejizma, politične analize, angažmaja in provokacije; zato fatva po Satanskih stihih. Hkrati so v njih uporabljene orientalne pripovedne strategije, vložene zgodbe, kar je blizu žanrskemu eklekticizmu, mešanju banalnega in vzvišenega.

Natalija Naročnicka et al.: Partitura druge svetovne vojne

Medtem ko med delom slovenskih zgodovinarjev vlada doktrina nerevidiranja zgodovine, pričujoče delo stori prav to, saj postavlja na glavo številne zaključke zgodovinarjev. Vzemimo banalno vprašanje: kdaj se je začela II. vojna? - Ko so nemške čete napadle Poljsko prvega septembra 1939?

Paul Torday: Muharjenje v Jemnu

Ker je na predlog nesposobnega in prenapetega PR-a premieru VŠEČ zamisel o fotografiji, na kateri bi z ujetim lososom v roki in ribiško palico v drugi stal med šejki v začasno narasli, sicer pa presušeni strugi v Jemnu, prek vzvodov tipa ministrstvo za zunanje zadeve in Commonwealth ali agencija za odličnost v ribištvu in ministrstvo za okolje, hrano in podeželje podpre jemensko zasebno iniciativo, da bi vsaj za...

Jacques Le Goff in Jean-Louis Schlegel: O srednjem veku za otroška ušesa

Veliki francoski zgodovinar in profesor Jacques Le Goff, znan na Slovenskem predvsem po knjigah »Intelektualcih v srednjem veku« in »Za drugačni srednji vek«, je razmišljal, kako bi bralcem približal zgodovino in skupaj s sociologom J.-L. Schleglom sta o srednjem veku spregovorila skozi intervju.

Veit Heinichen: Spokoj močnejšega

Heinichen živi v Trstu, po njegovih romanih o komisarju Proteu Laurentiju so posneli uspešne filme in nanizanko, piše na zavihku. Nas že zaradi bližine zanima bolj kot druge kriminalke, predvsem zaradi preverljivosti in primerjave obeh Trstov, tega, opisanega z vidika nemščine, in tistega, bolj slovenskega in skoraj domačijskega, če ne domačega, kakršnega poznamo iz kriminalneg...

Geoffrey Batchen: Goreč od želje: zasnovanje fotografije

Ker odgovor ne more biti trivialen, se bralcu obeta bodisi zgodovina družbenih funkcij fotografije, ali pa filozofska študija. Na tem področju je kar nekaj odličnih del: Benjaminov esej »Mala zgodovina fotografije«, knjige Rolanda Barthesa »Camera lucida« in Susan Sontag »O fotografiji«, različni Derridajevi in Foucaultovi teksti etc.

Roald Dahl: Takšen kot ti

Dahla poznamo bolj kot pisca mladinske literature, tudi zaradi izredne živahnosti in prepričljivosti njegovih likov, takšne, da jim je omogočila opazen preboj v film, izmislil si je recimo Gremline, in gledališča; tudi pri nas ga precej igrajo, Čarovnice in Matildo in dobrodušne velikane in Gravža.

Emilio Gentile: Fašizem: zgodovina in interpretacije

Ker avtor ne šteje zločinov, mrtvih in grozot, ki jih je povzročil Mussolinijev režim, bi ga na hitro ocenili kot revizionizem. Toda Gentile ne zanika njegove totalitarne narave niti ga ne opravičuje, ampak si poskuša odgovoriti na vprašanje: zakaj je fasciniral tolikšno število Italijanov od kulturnikov, preprostih ljudi, intelektualcev do malih buržujev in delavstva?

Pascal Mercier: Nočni vlak v Lizbono

Klasični filolog, zgled zanesljivosti in predvidljivosti, celo tiste rutiniranosti, ki že meji na dolgočasnost, in mu zato dijaki pravijo Mundus oziroma Papirus, nomen est omen, možak, ki se med predavanji nikoli ne zmoti, no, enkrat, na veliko začudenje vseh in svoje lastno, zapusti razred. Odide in iztiri iz rutine po naključnem srečanju z žensko, ki odvrže v reko pismo in potem na njegovo presenečeno čelo...

Albert Camus: Proti neredu sveta

Eksistencialist, pisatelj in nobelovec je bil v prvi vrsti angažirani pisec in tudi novinar. Sredi druge vojne je objavljal pisma nemškemu pisatelju, v katerih je od teme spopada prešel k vprašanju človeka. Ko so Američani vrgli atomsko bombo na Hirošimo, je časnike preplavilo navdušenje nad obračunom z japonskim militarizmom, Camus pa je napisal članek, v katerem izreka skrb nad tehnično civilizacijo, ki je...