Marcel Štefančič jr.

Marcel Štefančič jr.

  • Kultura  |  Film

    Lovca na čarovnice

    Tommy Wirkola, ki nas je pred nekaj leti presenetil z lucidno, groteskno invazijo nacističnih zombijev (Dead Snow), se je s tole brzostrelno akcijsko predelavo pravljice o Janku in Metki, ki sta po novem lovca na čarovniške glave (Jeremy Renner & Gemma Arterton), stegnil v Hollywood, kjer patetično, naravnost groteskno podleže upehanim, diabetičnim, že davno smrtno zadetim klišejem, ki se jih oprime s tako kopistično vnemo in tako smrtno resno, da njegov »mračni« fantazijski epos, ki ne izkoristi niti vseh tistih travm niti samega incestnega potenciala, izgleda le kot silhueta osmega nadaljevanja Nevidnega zla, ki sreča ropot devetega nadaljevanja Podzemlja. Več

  • Kultura  |  Film

    Nesrečniki

    Vprašanje, zakaj Hollywood v mjuzikle tlači igralce, ki ne znajo peti, bi si lahko zastavili že pri mjuziklu Mamma Mia! (Brosnan!), zdaj, pri Nesrečnikih, pa bi ga lahko le hrupno ponovili, še toliko bolj, ker po štiklu »I Dreamed a Dream«, zgodnjem vrhuncu, ki ga odpoje uboga Fantine (Anne Hathaway), nadaljevanje tega dolgega mjuzikla zveni le kot antiklimaks (in to kljub temu, da njeno hčer potem igra Amanda Seyfried, ABBA-girl, ki bi lahko materin hit mirno dopolnila s štiklom »I Have a Dream«). Več

  • Kultura  |  Film

    Gangsterska enota

    Gangsterji so se vedno radi zabavali. Hej, so si rekli, če smo že ravno obsojeni na smrt, če je krogla proti nam že ravno izstreljena, če že ravno živimo na sposojenem času, potem vsaj uživajmo! Zato so zavzeli Las Vegas. Več

  • Kultura  |  Film

    Zadnja bitka

    Comeback Arnolda Schwarzeneggerja, nekdanjega governatorja Kalifornije, ki se je zavzemal za tršo politiko priseljevanja in ki so mu protestniki potem vzklikali, hej, pa saj si tudi ti priseljenec, se ne bi mogel zgoditi v ironičnejšem filmu. Več

  • Kultura  |  Film

    Seanse

    Če ste videli Vojakovo vrnitev (1978), film o mentalnih in fizičnih posledicah vojne (vietnamske, se razume), potem se gotovo spomnite, da se je na koncu vse skupaj zvedlo na vprašanje, ali lahko paralizirani vojni veteran (Jon Voight), invalid, priklenjen na voziček, bolje spolno poteši žensko (Jane Fonda) kot njen mož (Bruce Dern), vojni heroj, ali lahko torej ženska s paraplegikom doživi orgazem, ki ga s svojim možem ne more. Več

  • Politika

    Umetnost javnega klečeplazenja

    Janez Janša lahko svojo kariero vloži v pisemsko kuverto in jo pošlje Lanceu Armstrongu – ali pa mu jo tvitne. Več

  • Kultura  |  Film

    Ledeni zmaj

    Mik (Philip Olsson), 11-letni fant iz Stockholma, rad zahaja v muzej naravne zgodovine, kjer ga najbolj fascinirajo kiti. Ostareli oskrbnik muzeja ga pouči, da se je kit verjetno razvil iz psa. Mik ga le začudeno gleda. »Poglej njegov penis!« Več

  • Kultura  |  Film

    Film 43

    Spomnite se komedije Nori na Mary, v kateri je Cameron Diaz obtičala s spermo v laseh. Ne med seksom, ampak na suho. To je bilo obenem odvratno in smešno: odvratno je bilo zato, ker se je to zgodilo na suho, ne med seksom, ne potemtakem v svojem »naravnem« okolju, smešno pa je bilo zato, ker ni vedela, da ima v laseh spermo. Kaj je moški ekvivalent tega? Kaj je moški ekvivalent sperme, ki visi z las? Moda, ki visijo z vratu! Več

  • Kultura  |  Film

    Lincoln

    Spielbergov Lincoln, za katerega se je že vnaprej vedelo, da bo monument, ki potrebuje nekaj pojasnil, je lani dobil dva uvoda. V filmu Abraham Lincoln proti zombijem, tipični vidiotski B-veselici, je Lincoln med državljansko vojno pobijal zombije, »okužene« vojake konfederacije – vojsko konfederacije, ki se je borila za ohranitev sužnjelastništva in odcepitev sužnjelastniških držav, je okužila »bolezen«. Več

  • Kultura

    Vsi se imenujejo Fernandel

    Marcel Štefančič jr.  |  Mladina 3  |  18. 1. 2013

    Leto 1988 je bilo mučno, turobno, napeto, nevarno: zaprli so Janeza Janšo, zgodila se je Roška, ljudstvo je vstalo, sen o demokraciji je začel koketirati s »tisočletnim snom«. In to je preglasilo vse ostalo. Tudi slovenski film, ki pa je imel o vsem skupaj ločeno mnenje: rešitev je videl v begu. Slovenija je bila leta 1988 dežela, v kateri se je končno ustavil vlak zgodovine (če kdaj, potem prav leta 1988 ni bilo razloga za beg iz Slovenije), toda slovenski filmi so jo videli kot deželo, iz katere je treba zbežati, kot deželo, v kateri nagrobni spomeniki plešejo z vrtnimi palčki. V Maji in Vesoljčku, fantazijski komediji, namenjeni bolj ali manj otrokom, ste imeli malo Majo, ki hoče drugam, na boljše, na tuj planet, med zvezde, toda potem zvezde – v obliki Gubanguja, njenega vrstnika, slovenskega Itija – pridejo k njej, v Slovenijo. V mjuziklu Poletje v školjki 2 so pootročeni najstniki – nihče v tem filmu ne pije, kadi ali preklinja, kaj šele, da bi užival kake substance ali pa mislil na seks! – zbežali v ples, inovator, ki je v Odpadniku, samoupravnem trilerju, delavce pozival k štrajku, je zbežal v norost, v zadnji epizodi omnibusa P.S., naslovljeni Beg, pa je pobegli kipar ugotovil, da je obsojen le na izdelovanje nagrobnih spomenikov in vrtnih palčkov.