MLADINA Trgovina
Marcel Štefančič jr.

Marcel Štefančič jr.

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 5. 2013, 14:30  |  Družba

    Med strahom in dolžnostjo


    Umrl je Vojko Duletič (1924-2013), zadnji slovenski filmski velikan. Med II. svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko (Grčija), nikoli ni bil v partiji, bil je deklarirani gej, toda v času najhujšega socializma je v relativno kratkem obdobju posnel šest filmov. Ko je prišla »svoboda«, ni več dobil filma. Več

  • Naloga levice

    Alenka Bratušek je zadnje čase precej zategnjena. Zategnjena je bila v intervjuju na TV-postaji CNN. Zategnjena je bila v intervjuju na nacionalki. Prej ni bila. Zdaj, odkar je premierka, pa je. Rekli boste: trema. Ali pa: stoji pred prelomnimi odločitvami. Toda v njeni zategnjenosti lahko vidite tudi nekaj bolj očitnega: metaforo zategnjenosti in prestrašenosti nove vlade, slovenske »levice«. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2013  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film

    Film, da te kap 5

    Kaj se vam zdi bolj trapasto: to, da Charlie Sheen in Lindsay Lohan spočneta tri otroke, ali to, da se Film, da te kap 5 potem – ko te tri otroke, ki izginejo, posvojita Ashley Tisdale in Simon Rex – prelevi v parodijo Paranormalnega? Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2013  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film

    Razglasitev vojne

    Če ste kdaj videli film Lorenzo’s Oil, ki ga je pred leti posnel George Miller (ja, avtor Pobesnelih Maksov), potem se gotovo spomnite, s kakšno bojno vnemo sta se Nick Nolte in Susan Sarandon lotila reševanja svojega fatalno bolnega sina. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 4. 2013  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film

    Pozaba

    Tom Cruise je spet Jack, toda na srečo ne Jack Reacher, ampak Jack Harper. Če sploh je Jack, kaj šele Jack Harper. Njegova identiteta je namreč tako spolzka, kot so spolzki njegovi spomini. In njegovi spomini so tako spolzki, kot so bili spolzki spomini Arnolda Schwarzeneggerja – alias Douglasa Quaida – v Popolnem spominu, le da ljudje v Pozabi ne zbežijo na Mars, ampak na Titan, največjo izmed Saturnovih lun. Več

  • Umor na Orient ekspresu

    V ponedeljek sta dve eksploziji pokončali bostonski maraton, ki je z leti postal ikona in institucija, tako rekoč ameriški nacionalni monument. Kaj se je zgodilo? Naslovi, s katerimi je razvpita konservativna spletna stran Drudge Report spremljala potek dogodkov, pove vse: Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 4. 2013  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film

    Zambezija

    Animirane filme danes delajo povsod, širom sveta, tudi v najbolj eksotičnih deželah, toda na koncu vsi ti animirani filmi izgledajo kot holivudske produkcije – po malem Disneyjeve, po malem Pixarjeve in po malem DreamWorksove. In če rečemo, da se »na koncu« zvedejo na holivudski skupni imenovalec, jih precenimo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 4. 2013  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film

    Zavetje

    Zavetje se začne kot triler, toda kot slab triler: ko ženska, ki beži (ne vemo, zakaj beži), sede na avtobus, ki odpelje, ni več dosegljiva. Ne moreš je več dobiti. Ne moreš za njo. Pa četudi si policaj, FBI ali pa njen pedantni mož, izrezan iz filma V postelji s sovražnikom. Avtobus je pač zapik. Ko se pred tvojimi očmi odpelje z avtobusom, postane neizsledljiva. Nerealistično? Totalno. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 4. 2013  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film

    Čudežu naproti

    Neil, ki ga igra Ben Affleck, je Američan, ki v Evropi spozna Marino (Olga Kurylenko), ločenko z 10-letno hčerko. Odpelje ju v Ameriko, nekam v ruralno Oklahomo, toda tako kot se Marina slabo vklaplja v Neilov svet, se Neil slabo vklaplja v Marininega. Marina je imigrantka, ki odkriva Novi svet (Ameriko), zato je njena odiseja – njen »Oklahoma Rush« – metafora mučeniške izkušnje prvih kolonistov Amerike (strah pred neznanim, občutek krivde ipd.), toda bolj ko se njun odnos krha, bolj postaja jasno, da je tudi Neil le imigrant – ne imigrant v Ameriki, ampak imigrant v tem svetu. Ali natančneje: imigrant v času. Več

  • Rdeča zora

    V Rdeči zori, rimejku dobrega, starega, paranoidnega reaganističnega trilerja, posnetega leto po ameriškem napadu na »komunistično« Grenado (1983), Ameriko napadejo in okupirajo Severnokorejci. Vse se odvrti zelo hitro. Še preden se Američani dobro obrnejo, je nebo že polno padalcev. Kim Džong Un Amerike ne izbriše, ampak le zamenja režim. Zakaj Amerika pade? Ker Kim pod nebom detonira atomsko bombo, ki za nekaj dni prekine vse ameriške komunikacijske sisteme, tako da lahko potem njegovi jurišniki nemoteno uletijo v Ameriko? Ne, ampak zato, ker je povsem nezaščitena – večina njene vojske je namreč angažirana v tujini, daleč od doma. Več