To je eden izmed najšokantnih prizorov leta

Na tleh, pred kopalno kadjo, ostane le avionček modre barve. Igrača. Zraven, v kadi, je truplo. Malemu Keitaju (Tetta Shimada), prvaku v igranju Othella, je med stopanjem po kadi zdrsnilo, z glavo je treščil ob kad in utonil. Vse se odvrti nepričakovano, sunkovito, srdito, nepovratno. To je eden izmed najšokantnih prizorov leta – pa čeravno Keitajeve smrti ne vidimo. Nihče ničesar ne vidi. Niti ničesar ne sliši.

Grega Repovž

30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Uvodnik

Uvodnik / Ponovitev

Naslednji mesec bo Levica volila nov izvršni odbor in s tem koordinatorja, kakor se v tej stranki imenuje predsednik. Luka Mesec lahko kandidira še za en dveletni mandat, vendar v tem trenutku ni jasno, ali je na ta položaj lahko izvoljen – ali ima torej sploh še podporo – niti ali bo sploh kandidiral. Levo krilo stranke, ki ga najizraziteje predstavlja poslanec Miha Kordiš, je namreč izpeljalo mali prevzem – v novem svetu stranke ima odslej večino. Kordiševo krilo Mescu in ministrski ekipi očita, da sta postala preveč sredinska, da preveč popuščata liberalnim strankam v koaliciji, da nista dovolj leva. Kordiševi očitki so enaki očitkom, ki so doslej uničili tako rekoč vse nove evropske leve stranke.

Nuklearni alarm

V petek, 16. junija, je predsednik slovenske vlade Robert Golob na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v Krškem sporočil: vlada bo v enem mesecu, torej do 1. avgusta, sprejela načelno odločitev o izvedbi projekta nove jedrske elektrarne. To bi lahko dobili najprej leta 2037, najkasneje pa leta 2047, je napovedal Golob. A veliko pomembneje je, kaj je na tem posvetu dejal predsednik uprave GEN energije Dejan Paravan: da so v družbi, kjer se s projektom druge nuklearke ukvarjajo že od leta 2005, zdaj spoznali, da osredotočenost le na en blok z močjo 1100 megavatov, kot je bilo načrtovano doslej, ni najboljša, saj so se »okoliščine v svetu spremenile«. Tako naj bi v podjetju postopek umeščanja v prostor začeli z razponom moči novega objekta do 1600 megavatov. Zdi se tehnična podrobnost, a gre za veliko več.

TV komentar / Se zdi, da je Urbanija sadistični psihopat?

Začelo se je pretekli teden, ko je službo na RTV Slovenija z naslednjim dnem izgubila, seveda zaradi krivdnih razlogov, urednica kulturne redakcije Zemira A. Pečovnik. Čeprav vemo, da je šlo za prekinitev delovnega razmerja zaradi političnih razlogov, moramo biti natančni, tako kot je bil Uroš Urbanija: očita ji namreč kršitev notranje organiziranosti, zlorabo dopusta, neizvajanje navodil nadrejenih oziroma odločitve brez pokritja nadrejenega. Čeprav je Zemira A. Pečovnik res odločila, da ob podelitvi Prešernovih nagrad predvajajo tudi zaključni nastop Svetlane Makarovič, in je ena izmed urednic, ki so se vestno držale stavkovnih pravil, s čimer je zagotovo jezila Uroša Urbanijo in vse ostale predstavnike stranke SDS na RTV, pa lahko že zdaj zapišemo, da je Urbanija ni izbral zato, ampak zaradi političnih razmislekov SDS. Uroš Urbanija namreč vse stvari danes počne iz zavedanja, da bo sam kot direktor TV Slovenija in de facto v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija že kmalu razrešen, a se politični boj za SDS in zanj s tem niti najmanj ne zaključuje, temveč zgolj prehaja v naslednjo fazo. Urbanija je ves čas v službi SDS in tako bo tudi dan po razrešitvi.

Grimsova legija

Spogledovanje SDS s skrajno desnico je že dlje na očeh javnosti. Primerov tega zavezništva v sovraštvu je zdaj toliko, da vseh niti ne moremo našteti, od Simonitijeve podelitve statusa nevladne organizacije v javnem interesu Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot in Hojsovega pojmovanja neonacističnih protestnikov v rumenih brezrokavnikih za bisere do medsebojnega spodbujanja na družbenih omrežjih in skupnega, usklajenega širjenja splošne ksenofobije in antisemitizma.

Prvaka sodnih postopkov

V Sloveniji sta le dva res prava politična »prvaka« v najosnovnejšem pomenu te besede. Eden je politik z najdaljšim stažem, predsednik največje in najbogatejše stranke, poslanec že 33 let in trikratni predsednik vlade Janez Janša. Drugi je politik, ki v skoraj dve desetletji trajajoči politični karieri ne kot posameznik in ne s stranko ali listo ne na lokalni ne na državni ravni še ni bil poražen na volitvah; to je župan glavnega mesta Zoran Janković. Daleč pred vsemi pa sta tudi po številu kazenskih postopkov, torej sojenj za domnevna kazniva dejanja, ki naj bi jih bila z zlorabo položaja, korupcijo ali kakim drugim oškodovanjem javnih sredstev storila pri svojem delu. Čeprav ju druži to, da vsi ti postopki v ničemer ne ovirajo njunega političnega uspeha, so med njima v tem pogledu tudi velike razlike.

John McTiernan / »Snemanje zgolj filmov o superjunakih je zločin!«

John McTiernan je ob koncu osemdesetih let posnel tri akcijske klasike, Predatorja, Umri pokončno in Lov na Rdeči oktober, in postal novi veliki hollywoodski up, a so mu potem nekateri filmi – od Zadnjih dnevov raja in Zadnje velike avanture do Trinajstega bojevnika in Rollerbala – skrahirali, njegova kalvarija pa se je – po prisluškovanju nekemu producentu, laganju FBI-ju in ječi – končala s »črtanjem«, tako da že 20 let ni režiral. Zrel je bil za Grossmanna, festival fantastičnega filma in vina, ki se je prejšnji teden odvrtel v Lotmerku – tam, kjer sanje nikoli ne umrejo. V petek zvečer je bila v največji lotmerški dvorani projekcija Predatorja, ki sva jo uvedla skupaj – brez scenarija. Šel je za mano, jaz pa za njim. Rekel je: »Tole je bil pa mali stand-up. Lahko bi šla na turnejo.« In sva šla – naslednji dan.

Kaj ogroža parada ponosa?

Prva parada ponosa je bila v Ljubljani pod naslovom Obvoznica proti nestrpnosti organizirana kot neposredni odziv na grobo diskriminacijo homoseksualnih moških, ki si jo je privoščilo osebje lokala na Mestnem trgu, le lučaj od današnjega Pritličja. Da je na imenitni lokaciji v mestnem jedru danes do skupnosti LGBTQ+ prijazen lokal, se zdi kot napredek, a z vidika tega, da je neznan mlad moški prav na predvečer letošnje parade začutil potrebo, da razbije okno lokala, na katerem je visela mavrična zastava, moramo biti pri izrekanju mnenja previdni. Zlasti če se obenem ozremo še ven iz gentrificirane in turistificirane Stare Ljubljane ter opazimo, kako mestna oblast krči avtonomne prostore svobode in sili njihove uporabnice, da iščejo vedno nove prostore.

Zemira A. Pečovnik / »Jaz sem se pač uprla, drugače nisem mogla«

Zemiro A. Pečovnik poznamo kot avtorico dokumentarnih filmov in videoumetnico, že 25 let pa tudi kot eno najbolj prepoznavnih sodelavk uredništva oddaj o kulturi na Televiziji Slovenija. Zadnja tri leta je to uredništvo na edini slovenski televiziji, ki prostor sistematično in bogato odmerja kulturi, saj jo k temu obvezuje zakon o javnem servisu RTV Slovenija, tudi vodila. Urednica je bila v obdobju pandemije, ki je bilo za kulturo izjemno težko. In urednica je bila v obdobju, ko so RTV prevzeli ljudje, ki so bili tja nameščeni z enim samim ciljem: da jo spremenijo v propagandni kanal stranke SDS ali jo uničijo. Prejšnjo sredo ji je eden od njih, v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija, vročil izredno odpoved delovnega razmerja. Predsednik novega sveta RTV Goran Forbici je nemudoma opozoril, da pristojnosti za to nima. A to Urbanije ni ustavilo.

Preveč levo ali premalo levo?

Nič nenavadnega ni, da v političnih strankah prihaja do frakcijskih bojev. A prav levičarske stranke so že zaradi svojega načina delovanja, ki vključuje nenehno prevpraševanje lastne pozicije, zanje toliko bolj dovzetne. Boji lahko tudi koristijo kot nekakšen korektiv, kadar bi stranka zašla na stranpot, a jo lahko tudi oslabijo. Prav frakcijski boji in nenehni spopadi, kdo je dovolj »lev« in kdo ne, so s političnega zemljevida uspeli praktično izbrisati levičarske stranke v Italiji, ošibili so špansko Podemos in razklali grško Sirizo.

Žeja po energiji / Pri velikih investicijah ni ideoloških razlik

Izjava predsednika vlade dr. Goloba, da bomo malo prilagajali zakone, da bomo hitreje zgradili novo nuklearno elektrarno (NEK2), me je pošteno stresla. »Spet en velik korupcijski projekt,« je bila prva misel. Štiriletno ukvarjanje s projektom TEŠ6 na mestu predsednika parlamentarne komisije, kakšno leto »ljubiteljskega« ukvarjanja s projektom severnega dela tretje razvojne osi (3RO) in opazovanje oblastniškega izsiljevanja investicije Magna ima pač posledice, da najprej pomislim na to. Seveda bi lahko omenil še kakšen podoben projekt, a ti trije v glavnem pokažejo vso paleto manipulacij, ki so jih zmožni proizvesti nekorektni investitorji v povezavi s koruptivnimi politiki in upogljivimi strokovnjaki.

Vlado Miheljak

30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Dva leva

Komentar / Temna stran Mesca

Ni vsak ponedeljek dolgočasen. V ponedeljek, 26. 6., je bil prav poseben dan. Veliki filmar Karpo Godina je v izbrani družbi soustvarjalcev, sopotnikov in prijateljev svoj častitljivi osemdeseti rojstni dan proslavil na najlepši možni način. Namreč s projekcijo obnovljenega Rdečega Boogieja, ki je zaznamoval slovenski film na začetku osemdesetih let. Karpo se je v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih oblikoval in uveljavil kot soavtor t. i. črnega vala jugoslovanskega filma, slovenski filmski dediščini pa je dal zlasti tri velike celovečerce. Splav meduze (1980) o umetniški avantgardi dvajsetih let na Balkanu, pa Umetni raj (1990), hommage Fritzu Langu in Karolu Grossmannu. Vmes pa še Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (1982), film o bridko sladkem času, ko se je s težavo osvajalo ne le polja svobode govora in ustvarjanja, ampak tudi in predvsem pravico do zasebnosti in izbire oblik užitka. Sam sem film prvič videl na začetku leta 1984 na Berlinalu v (takratnem) Zahodnem Berlinu; uvrščen je bil v poseben – če se prav spomnim mediteranski – program in pritegnil pozornost občinstva. Ob čustveno napetem izteku filma je v srednji dvorani kinematografa Zoo Palast, kjer je takrat potekal festival, najprej nekaj trenutkov vladala mučna tišina, nato pa se je počasi sestavil prisrčen aplavz. Znanec ob meni je pokomentiral, da moramo najbrž imeti v Jugoslaviji pogum za odpiranje takšnih tem. Da, vsekakor, sem mu odgovoril, a že nekaj časa ne toliko kot pri njih, v Nemčiji, za tematiziranje levega terorizma, RAF-a oz. skupine Baader-Mainhof, kar je bilo takrat v akademskih levičarskih krogih razlog precejšnjega nelagodja in zadreg.

Nekateri so za desne in leve 

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, pred tem dolgoletni župan Tolmina, je eden od ministrov sedanje vlade, ki se tako rekoč od nastopa omenjajo med »šibkimi členi«, med ministri in ministricami »na udaru«, ki utegnejo biti zamenjani. A zdi se, da politično šibak minister, pristojen za naravo, v resnici ustreza marsikomu. In ne samo to: odločilne besede naj ne bi imel niti pri imenovanju ključnih kadrov na ministrstvu. Nedavno imenovana direktorica direktorata za vode Vesna Ugrinovski po naših podatkih ni bila Brežanova izbira. Še nenavadneje je, da enega od treh direktoratov Brežanovega ministrstva naprej vodi Georgi Bangiev, ki ga je nastavila Janševa vlada in je bil eden ključnih članov ekipe prejšnjega ministra Andreja Vizjaka (SDS).

Propagiranje JEK2 je donosno

Promocija jedrske energije in drugega bloka krške jedrske elektrarne (JEK2) je dobila močan zagon poleti 2021. Ključen je bil dogodek iz julija 2021, ko je infrastrukturno ministrstvo takratne Janševe vlade državni Gen energiji – ta je krovna družba skupine Gen, v katero sodi Nuklearna elektrarna Krško – izdalo energetsko dovoljenje za JEK2 in s tem omogočilo nadaljevanje upravnih postopkov za gradnjo JEK2. Začela pa se je tudi orkestrirana propaganda, ki jo financirajo bogate državne energetske družbe in posavske občine, zlasti Krško, čeprav jo nekateri akterji želijo prikazati kot spontani civilnodružbeni projekt ljubiteljev jedrske energije. Gen energija je že septembra 2021 pod takratnim direktorjem Martinom Novšakom objavila javni razpis za dvoletno podporo, svetovanje in komunikacijske aktivnosti tudi »pri projektu JEK2«. Dan pred božičem 2021 je ta, skoraj 1,7 milijona evrov vreden posel dodelila svojemu hišnemu podjetju Consensus Darinke Pek Drapal in lobista Andreja Drapala. V milijonski posel je Drapal potegnil še Pristop, katerega soustanovitelj je bil, nekdanje Pristopovo podjetje Gaz ter angleškega projedrskega komunikatorja Jeremyja Gordona (Fluent in Energy). Za občutek o velikosti posla: skoraj 1,7 milijona evrov za 24 mesecev komunikacijskih aktivnosti pomeni v povprečju porabo skoraj 70 tisoč evrov na mesec (natanko 69.579 evrov), taka mesečna poraba pa recimo za 12 tisočakov presega vrednost celotne 18-mesečne komunikacijske pogodbe, ki jo je Gen energija podpisala aprila 2020 (57.096 evrov). Šlo je torej nesporno za velik »komunikacijski posel«.

Dve Sloveniji, dve proslavi

Državni vrh se že lep čas ne zna zediniti, kje bi praznoval dan državnosti. Na desnici že leta, kadar je na oblasti druga politična opcija, pripravljajo alternativno proslavo, zadnji dve leti to počnejo pod pokroviteljstvom zavoda Iskreni in tednika Domovina. Letos so se, dan za tem, ko je v Ljubljani potekala osrednja državna proslava, družili na Vrhniki. Osrednji govor na državni proslavi je imela predsednica države Nataša Pirc Musar, na alternativni proslavi je navzoče nagovoril njen predhodnik Borut Pahor, proslava pa je bila, podobno kot državna proslava dan prej, v živo predvajana na prvem programu TV Slovenija.

Za otroke gre?

Inštitut 8. marec je že oktobra lani v državni zbor vložil več kot 5000 overjenih podpisov in z njimi podprl predlog za spremembo dveh zakonov, s čimer bi bila vsem osnovnošolskim otrokom zagotovljena brezplačna kosila. To ne bi smela biti prevelika ovira za vladne stranke, te so se namreč že v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo v osnovnih šolah zagotovile brezplačno prehrano. Vendar je matični odbor državnega zbora med obravnavo predloga, domnevno zaradi prostorskih in kadrovskih stisk, s katerimi bi se lahko po sprejetju predloga spoprijele nekatere šole, odločil, da bi se spremembe začele uveljavljati šele septembra 2027, torej po izteku vladnega mandata – in ne že januarja 2024, kot so predlagali v Inštitutu 8. marec.

Salonit spreminja ime 

Čez natanko štirinajst dni bodo avstrijsko-italijanski lastniki cementarne-sosežigalnice Salonit Anhovo na skupščini glasovali o sklepu, da se podjetje v 102. letu delovanja preimenuje v Alpacem Cement Slovenija. Opustitev z azbestom »obremenjenega« imena Salonit, ki ga tovarna nosi od zagona leta 1921, je verjetno del trženjske strategije, s katero skuša Salonit začeti na novo. Vendar azbest iz preteklosti, žal, nikakor ni edina težava, preimenovanje pa seveda ne rešitev.

Zadržano zeleni načrt

V četrtek, 22. junija, je bil na redni seji vlade sprejet osnutek posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), katerega namen naj bi bila odprava oziroma omilitev okoljske krize. Do njega so kritične številne civilnodružbene organizacije, zato so med sprejemanjem osnutka pred vladnimi prostori pripravile ljudsko podnebno skupščino. Ministrstvu za okolje, energijo in podnebje očitajo pretirano zadržanost pri spoprijemanju z okoljskimi težavami.

Bermudski trikotnik žalosti

Razvpito podjetje OceanGate je za mastno plačilo ponujalo turistične odprave z eksperimentalnimi podmornicami, ki so pogruntavščina soustanovitelja podjetja, zdaj pokojnega Stocktona Rusha. Ta je bil dedič naftnega imperija in neustavljiv pustolovec, ki je – ko so njegove astronavtske ambicije splavale po vodi – začel raziskovati morske globine.

Zelenega letenja pač ni

Evropska potrošniška organizacija (BEUC) je s potrošniškimi organizacijami iz 19 držav, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pred dnevi vložila pritožbo pri evropski komisiji in mreži organov za varstvo potrošnikov (CPC) proti 17 evropskim letalskim družbam. Razlog? Zavajajoče okoljske trditve, ki glede na pravno analizo evropske potrošniške organizacije kršijo pravila EU, saj uporabljajo nepoštene poslovne prakse. »Čeprav je popolnoma jasno, da potovanje z letalom povzroča znaten in vedno večji delež izpustov toplogrednih plinov, letalski prevozniki brez omejitev privabljajo potrošnike s sporočili, prijaznimi do podnebja, kot je ’CO2-kompenzirano’ ali ’CO2-nevtralno’. Pristojne ustanove pozivamo, da se zadeve resno lotijo in odpravijo to prakso zelenega zavajanja, saj gre za resno zavajanje potrošnikov,« je pojasnila Ursula Pachl, namestnica generalnega direktorja BEUC.