N'toko

22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Žive meje

Komentar / Slovenci, k orožju!

»Vrag je vzel šalo. Oborožite se. Legalno.« S temi besedami je pred dobrima dvema mesecema Janezu Janši uspelo nazadnje razdražiti javnost in spodbuditi ostre obsodbe političnih nasprotnikov. Zapis na tviterju naj bi po besedah predsednice Pirc Musar pomenil »dodatno varnostno tveganje in rušil temelje demokratične države«. »To je najmanj neodgovorno, neokusno, če ne zelo nevarno početje …« je dodala zunanja ministrica Fajon, v Levici pa so opozorili, da je »orožje ena najnevarnejših stvari, ki ne spadajo v roke civilistov«. Že pozabljena provokacija pa ima nekaj mesecev kasneje vendarle drugačen zven. Če kaj, ima Janša občutek za razpoloženje v družbi in izkazalo se je, da njegov tvit ni bil toliko poziv kot opis nečesa, kar se že dogaja. Slovenci se namreč oborožujejo. V zadnjem obdobju doživljamo izrazito varnostno paniko, z njo pa naraščanje povpraševanja po zaščitni opremi. Specializiranim trgovinam komaj uspe sproti polniti police s solzivcem in elektrošokerji, naraslo je tudi povpraševanje po strelnem orožju. Vsega tega zagotovo ni sprožil Janšev tvit.

Stvari se v katoliški cerkvi spreminjajo prepočasi, da bi lahko verjeli v njeno iskrenost

Te dni je završalo, ko so iz Vatikana sporočili, da duhovniki po novem lahko blagoslavljajo istospolne pare. Revolucionarni preobrat? Odprta cerkev? Nič od tega, papež je odobril le blagoslov zveze. V sporočilu za javnost je Sveti sedež jasno zapisal, da »blagoslova istospolnih parov ne bo mogoče opravljati s kakršnimikoli oblačili, kretnjami ali besedami, ki so primerni za poroko«. Cerkev dodaja, da ne sme »prepovedati bližine cerkve ljudem v katerikoli situaciji, v kateri bi lahko prosili za božjo pomoč s preprostim blagoslovom,« a blagoslov istospolnih parov ne spreminja cerkvenega nauka o zakonski zvezi. Ta je jasen. Poroka je v cerkvi in pred bogom dovoljena samo med žensko in moškim. S stališča ustavne enakosti je to diskriminatorno, s stališča katoliškega nauka pa pričakovano. Sporočilo iz Vatikana ni revolucija, le dokaz, da so po mnenju katoliške cerkve istospolni pari manj vredni od raznospolnih.

Tiktokovska psihiatrija

TikTok, daleč najhitreje rastoče družbeno omrežje na trgu, ki je med mladimi zasenčilo vse ustaljene družbenoomrežne velikane iz prejšnjega desetletja, zdaj že dolgo ni več le prostor za 15-sekundne posnetke mladeži, ki pleše, poje, kuha, telovadi, duhoviči in se lepotiči. Ne, na platformi, kjer čas redno preživlja skoraj 1,7 milijarde ljudi in na kateri vsak dan objavlja več kot milijon tako imenovanih ustvarjalcev vsebine, se bo seveda našlo kaj za vsakogar – tudi na primer za tiste, ki iščejo nasvete o duševnem zdravju. Pravzaprav je TikTok za to skupino mladih prava zlata jama: videoposnetki, označeni z angleškim ključnikom #mentalhealth, so do danes na platformi skupno zbrali vrtoglavih 120 milijard ogledov. Podobno je v drugih jezikih; videoposnetki s slovenskima ključnikoma #duševnozdravje in #dusevnozdravje imajo denimo skupno že skoraj milijon ogledov. Informacije o duševnih stiskah in razpoloženjskih motnjah še nikoli niso bile tako dostopne – prav tako pa še nikoli niso bile tako zavajajoče.

Zimski koktajl respiratornih obolenj

Covid-19 se morda zdi kot oddaljen spomin oziroma oddaljena nočna mora. A se je le malce potuhnil, postal za večino ljudi manj zlovešč, saj je bolj ali manj le še eden tistih zimskih virusov, ki smo jih bili že vajeni prej. Zadnje čase pa spet prispeva k zasedenosti bolnišničnih postelj.

Laž brez lažnivca, govor brez vsebine

Sodobni politični diskurz zaznamuje skrb zbujajoča dinamika, ki ima sicer že daljšo zgodovino, a je najkasneje z vzponom skrajnega populizma dobila dodaten zagon. Slovenija tu ni nobena izjema, nasprotno. V teh krajih politični govor, ki sistematično uporablja razpečevanje laži, že desetletja dosledno prakticira Janez Janša (ter celoten strankarski, medijski in gospodarski kompleks, organiziran okrog njegovega imena). Druga skrajnost, ki sama po sebi ni nujno nasprotje politike laži in širjenja sovraštva, je prazen ali brezvsebinski politični govor, ob katerem bo marsikdo pomislil na Boruta Pahorja, ki je na zadnjih predsedniških volitvah dobil političnega posnemovalca in dediča, Anžeta Logarja. Laganje in prazni govor danes nalagata nekakšen dvojni »normativni standard« delovanju politike, kar navsezadnje vodi do tega, da oboje postane sprejemljivo, pričakovano, pri nekem tipu volivcev celo zaželeno. A četudi gre za dve skrajnosti, jima je skupno ali izmikanje resnici – pri praznem govoru – ali dejavno, agresivno razbijanje te – pri laganju. Imata torej vsaj eno skupno politično stičišče in programatiko, zavračanje resnice in prezir do nje, zaradi česar si kljub navidezni različnosti bistveno sopripadata.

Je prav, da profesorji dopustijo, da jih najamejo multinacionalke?

Nedavno je portal Siol razkril, da sta profesorja dveh javnih fakultet, Samo Bardutzky s Pravne fakultete in Jože P. Damijan (s tremi sodelavci) z Ekonomske fakultete, napisala strokovni mnenji za kitajsko družbo Huawei, in sicer kot sodelavca fakultetnih zavodov. Z mnenjema zdaj Huawei »žuga« vladi in zahteva kompenzacijo za izgube, ki mu jih je zaradi poleti sprejetih omejitev glede omrežja 5G povzročila Slovenija; škodo ocenjuje na več kot 170 milijonov evrov. Primer pa posredno odpira tudi vprašanje vloge javnih univerz in njenih profesorjev v družbi. Je prav, da profesorji javnih univerz prek inštitutov in centrov, ki jih ustanovi fakulteta, pišejo plačljive ekspertize za multinacionalke – na primer za tuje multinacionalke, ki so zaradi lastnih poslovnih interesov v sporu z državo? Je prav, da se profesorji javnih univerz pod ekspertize podpisujejo s svojimi visokošolskimi nazivi, ki jim na trgu strokovnih mnenj zagotovo prinašajo konkurenčno prednost? Kako profesorji sploh izbirajo posle oziroma kaj je poleg denarja merilo izbora? In ključno: je to področje na ravni univerze res urejeno ustrezno?

Tisoče kilometrov od Maroka

Prejšnji četrtek je na ljubljanskem letališču pristalo letalo iz Turčije s 23 državljani Sirije – štirimi družinami in enim posameznikom – ki bodo novi dom v Sloveniji dobili v sklopu projekta trajne preselitve beguncev in »zagotavljanja zakonitih poti« v Evropo. Poleg tega, da gre za enega izmed varnejših načinov potovanja, gre tudi za »zakonito« pot v unijo, ki naj bi v teoriji predvidevala ugoden razplet azilnega postopka in pridobitev begunskega statusa. Kaj pa vsi drugi, ki nimajo te sreče, da bi se njihovo trpljenje po begu od doma in bivanju v težavnih razmerah turških begunskih taborišč (vsaj začasno) prekinilo z dodelitvijo statusa begunca? Kakšne so njihove poti, kako pridejo v Slovenijo?

Zaviralci zelenega prehoda

Niti desni politiki v Evropi ne morejo več zanikati obstoja podnebnih sprememb, a se vseeno borijo, da problem minimizirajo, hkrati pa politično izkoristijo utrujenost ljudi od politik zelenega prehoda, ki bodo za nekatere lahko tudi boleče. Pred tednom dni je v Rimu potekala vsakoletna konferenca Bratov Italije, trenutno vladajoče stranke v Italiji, ki ji predseduje Giorgia Meloni. Na njeno vabilo so se konference udeležili tudi britanski konservativni premier Rishi Sunak, albanski premier Edi Rama ter vodja skrajno desne španske stranke Vox, Santiago Abascal. Tema pogovorov so bile v prvi vrsti migracije. Poleg evropskih politikov pa je Melonijeva na konferenco povabila tudi najbogatejšega človeka na svetu in direktorja Tesle, Elona Muska.

Visoka pričakovanja / Pri Glasu ljudstva opozarjajo, da Robert Golob ni enak Janezu Janši ... 

Pri iniciativi Glas ljudstva, ki je zrasla na krilih protestnega gibanja zoper tretjo Janševo vlado, so pred zadnjimi državnozborskimi volitvami oblikovali 138 konkretnih zahtev in jih poslali vsem političnim strankam. Stranke, ki danes sestavljajo vladno koalicijo, so se zavezale, da bodo uresničile 122 od teh zahtev. Marca so pri iniciativi izpeljali prvi pregled uresničenih obljub; ugotovitve niso bile ravno spodbudne, saj je vlada do tedaj v celoti izpolnila le osem zavez, delno pa jih je bilo izpolnjenih 12. Naslednji pregled nameravajo opraviti januarja prihodnje leto, napovedi spet niso najboljše, v vmesnem času pa so na tiskovni konferenci opozorili, da uresničevanje zavez šepa predvsem pri zdravstvu in urejanju stanovanjske problematike.

Vlado Miheljak

22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Dva leva

Komentar / Sagrada familia*

Veliki Mladinin cenzor s (po novem) strupenimi brki je izustil še bolj strupeno oceno nastopov političnega vrha na nacionalki v času veselega decembra: »Ta Golob ima res srečo. Najprej ima neprepričljiv nastop, potem se za njim pojavita Janša in Tonin, pa se takoj zdi njegov nastop več kot znosen; skorajda spodoben.«

»Otroci niso blago«

Ljubljanski mestni svet je v ponedeljek glasoval o sporni nameri Mestne občine Ljubljana, da bi vseh svojih 23 vrtcev, ki delujejo na 110 lokacijah z 2500 zaposlenimi in skoraj 13 tisoč vpisanimi otroki, združila v en sam zavod, in to že čez eno leto. Po pričakovanjih je večina, ki jo imata v mestnem svetu Lista Zorana Jankovića in Gibanje Svoboda, sklep o nameri izglasovala. To pa je povzročilo ogorčenje, saj je pedagoška stroka do teh načrtov že prej zavzela izrazito odklonilno stališče. Še več, v en glas je opozorila, da so škodljivi za zaposlene, otroke in starše ter celo nezakoniti.

TV komentar / Tudi tokrat o Urški Klakočar Zupančič, in to z veliko kesanja

Tretji oziroma parlamentarni program TV Slovenija ima bolj malo gledalcev. Saj ne, da ni pomembno, kar se tam dogaja, saj ne, da ni tudi zanimivo, ne sicer zelo pogosto, je pa težko gledati, saj gre za neobdelan material. Časnik Večer je ta teden objavil izsek iz tokratnih poslanskih vprašanj ministrom in premieru Robertu Golobu, kot jih je prenašal tretji kanal nacionalne televizije. Na izseku posnetka, objavljenega na YouTubu, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič med izrekanjem opomina poslancu SDS in enemu najbolj grobih ljudi v slovenski politiki Žanu Mahniču. Večer ni objavil posnetka nesramnega in poniglavega norčevanja Žana Mahniča iz zasebnosti premiera Roberta Goloba, in tudi mi ga ne bomo navedli. A dejansko smo se v tistem trenutku zavedeli, da je Urška Klakočar Zupančič tista izmed nas državljanov brez pozicij in z njimi, ki se mora dobesedno vsak dan soočati s temi grobimi in nesramnimi ljudmi. Ljudmi, ki so dve leti in pol grobo nadlegovali javnost, žalili vse povprek, diskvalificirali in lagali. Zdaj ko so v opoziciji, pa na srečo njihov glas doseže predvsem stene parlamentarnih dvoran. Prostaškost je tam, Urška Klakočar Zupančič kot predsednica državnega zbora pa je dejansko žrtev teh ljudi. Ki jo tudi ves čas napadajo.

Evrovizijski bojkot?

Islandsko združenje skladateljev in avtorjev besedil (FTT), ki zastopa glasbene ustvarjalce, je obsodilo sodelovanje Izraela na Evroviziji 2024 in na družbenem omrežju Facebook objavilo izjavo, v kateri je islandsko javno radiotelevizijo RÚV pozvalo, naj se vzdrži sodelovanja na prihajajoči prireditvi. Pri tem je zapisalo, da je dolžnost vseh »postaviti se po robu vojni ter pobojem civilistov in nedolžnih otrok«. Prav tako po družbenih omrežjih že dlje kroži peticija s podobnim pozivom, ki jo je podpisalo že več sto islandskih glasbenikov. Kljub temu je RÚV za zdaj še odločena, da bo Islandija na evrovizijskem tekmovanju sodelovala.

Kaj je ljubezen?

Slovensko mladinsko gledališče je sezono 2023/2024 zastavilo skozi besedo ljubezen – in tako zdaj spremljamo vrsto predstav, ki ne bi mogle biti bolj politične, kajti v kaj pa se država in družba raje vtikata kot pa v intimo drugih, v njihove ljubezni in odnose. In tako je decembra na oder Mladinskega gledališča prišla predstava Argonavti po knjigi Maggie Nelson, ki jo je času in gledališču priredil poljski scenarist Tomasz Śpiewak. V dveh mandatih, ko mesto umetniškega vodje tega gledališča zaseda Goran Injac, so poljski avtorji stalni gostujoči umetniki – in to je tudi ena od velikih prednosti te kulturne institucije. Čeprav je izraz »poljsko gledališče« površen, pa je vsaka predstava, ki jo izvedejo poljski avtorji, za Ljubljano vedno izjemno sveža, drugačna, tako spokojna in počasna, v dobrem pomenu te besede. Režiser Michał Borczuch ni izjema: zgradil je predstavo, ki nas ne poskuša prepričati s truščem in ekscesom, ampak z močno vsebino in hkratno subtilnostjo ter nežnostjo, zato so liki tudi bolj izraziti, prav način podajanja zgodbe pa nam odkriva tančice odnosov in drobne značilnosti karakterjev. Tako počasi se gibljemo, da lahko začutimo v malih vinjetnih dvogovorih tudi male strahove in skrite frustracije, kar gledališču uspeva le redko.

Volitve v evropski parlament se približujejo, dobro kaže skrajni desnici

Zanimanje za volitve v evropski parlament, ki bodo 9. junija 2024, naj bi bilo večje kot pred petimi leti, večji kos parlamentarne pogače pa naj bi si odrezale skrajno desne politične stranke. Volitve bodo najverjetneje zaznamovale teme, kot so migracije, okolje in vojne po svetu.

Rdeča puščica v Ljubljani?

Verjetno bosta Slovenija in Italija spet dobili neposredno železniško povezavo, in to med Ljubljano in Milanom. Pot bi opravljali hitri vlaki Frecciarossa (Rdeča puščica), povezava pa bi po nekaterih informacijah lahko zaživela že aprila 2024. Hkrati Dušan Mes iz Slovenskih železnic napoveduje, da bo po letu 2026 pot iz Ljubljane do Maribora trajala manj kot uro in pol.

Nepravilnosti pri poslovanju ljubljanske študentske organizacije

Če boste ljubljanske študente vprašali, kaj jim pomeni Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOUL), bo marsikateri rekel, da je ta sinonim za korupcijo. To se morda zdi pretirana oznaka, a vseeno drži, da je študentska organizacija v zadnjih nekaj letih, odkar jo vodi direktor Andrej Klasinc, postala prej podjetje kot pa organizacija v javnem interesu. No, v resnici se je to dogajalo že prej.

Burkež

Pod težo očitkov o nestrokovnosti, osebnostni neprimernosti in vedenju na meji spolnega nadlegovanja je s položaja vršilca dolžnosti direktorja urada za narodnosti odstopil Janez Doltar, samooklicani veseljak, zabavljač, zdravilec in strokovnjak za romska vprašanja.

Konec izkoriščevalskih platform?

Evropski parlament in svet sta dosegla dolgo pričakovani dogovor o novi direktivi o delu prek platform, ki naj bi uredila pravni status platformnih delavcev. To so tisti, ki ponujajo storitve prek spletnih platform – pri nas je verjetno najbolj znana aplikacija za dostavo hrane Wolt –, a tam niso zaposleni. Zakonodaja jih obravnava kot samozaposlene, četudi v resnici niso, saj ima njihov odnos z delodajalcem vse elemente delovnega razmerja. Gre kakopak za novodobno obliko izkoriščanja, ti delavci ne uživajo enakih pravic, kot jih imajo zaposleni, nimajo plačanega dopusta in socialne varnosti … Nova evropska direktiva bi to utegnila spremeniti.

Janko Lorenci

22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Kolumna

Komentar / Šok, pogojno zdravilen

Janez Janša že lep čas išče način, kako se s prihodnjimi volitvami vrniti na oblast. Za to nujno potrebuje zaveznike, morebitne nove stranke. Od tod različni manevri: upokojenci Pavla Ruparja, prismuknjeni predlog Petra Jambreka, previdno mikastenje z NSi, ki bo nazadnje vedno z veseljem pristala v Janševem premierskem objemu, tuhtanje, ali bi se dalo skleniti zavezništvo s SD, ki na lokalni ravni že sodeluje s SDS, ima upogljive ministre a la Han in še vedno časti Pahorja, ki navija za veliko koalicijo.