Leto, ko je popustil primež, v katerem je Janez Janša imel RTV Slovenija

Po potrditvi novele zakona o javni radioteleviziji na referendumu novembra lani je ustavno sodišče februarja sprva zadržalo izvajanje zakona, naposled pa maja le odpravilo blokado – konstituiral se je novi svet, imenovana je bila nova štiričlanska uprava s predsednikom Zvezdanom Martičem na čelu. Kalvarije je bilo konec, zaposleni so lahko spet zadihali, zdelo se je, da se bodo stvari končno postavile na pravo mesto. A se je v resnici vse skupaj znova precej zapletlo: ko je krmilo prevzelo novo vodstvo, je spoznalo tudi resnični obseg zapuščine predhodnikov.

Država dviguje koncesnine

Konec novembra smo v Mladini poročali, kako država za izkope kamnin in peska, torej za trajno izkoriščanje omejenih naravnih virov, podjetjem zaračunava izredno nizke rudarske koncesnine. Lani je država od okrog 120 podjetij, ki z izkopi, predelavo ali prodajo kamnin in peska večinoma kujejo visoke dobičke, pobrala le 4,1 milijona evrov koncesnin; od teh se jih je polovica, torej dva milijona evrov, steklo v državni proračun in polovica v občine, v katerih so kamnolomi. Prejšnji teden pa je vlada potrdila 20,6-odstotni dvig koncesnin, ki bo prinesel okrog 850 tisoč evrov dodatnih prilivov, od tega dobrih 425 tisoč proračunu.

Prva puška Slovenije

Prejšnji torek je Lovska zveza Slovenije dobila novega predsednika. Dolgoletnega predsednika Lada Bradača, ki ni več kandidiral, je nasledil nekdanji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je za jelenovo dlako prehitel Darka Buta, sicer donedavnega dolgoletnega direktorja uprave za zaščito in reševanje, ki je odstopil pred letom dni, ker so hekerji s kibernetskim napadom sesuli nezaščiteni informacijski sistem uprave.

Pijte vino, ne gina

Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal zvišanje trošarin na tobačne izdelke in alkohol. S tem, je dejal, bodo prihodnje leto proračunski prihodki od prodaje tobaka višji za 25 do 30 milijonov evrov, prihodki od prodaje alkohola pa za približno 30 milijonov evrov. Država s tem ukrepom podpira tudi cilje, ki si jih je zastavila z zdravstveno politiko – ministrstvo za zdravje želi porabo alkohola in tobaka spraviti na minimum –, hkrati pa bo s tem dobila dodatna sredstva za januarsko uskladitev socialnih transferjev z inflacijo. V pripravi je še nov davek na sladke pijače, a tukaj bo izplen verjetno precej manjši. Ko je leta 2014 trošarine na sladke pijače želela uvesti vlada Mira Cerarja, je računala na približno štiri do pet milijonov evrov dodatnih proračunskih prilivov.

Vlado Miheljak

29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Dva leva

Komentar / Vojna svetov

Lahko zlo, ko se enkrat iztrga iz okovov, spet vkleneš? Lahko, ampak težko. Pravzaprav zelo težko. Je približno tako kot spravljati zobno pasto, ki si jo iztisnil, nazaj v tubo. Tako približno je na Bližnjem vzhodu. No, zlo ima nešteto podob. In tudi v Sveti deželi ni črno-bele zgodbe o dobrem in slabem, o storilcu in žrtvi. Storilec je obenem žrtev in žrtev je storilec. Žrtev tuje sile in še prej žrtev lastnega režima.

Leto težkih odločitev Anžeta Logarja

Lani, ravno v prazničnem času, je poslanec SDS Anže Logar napovedal, da se bo zgodilo nekaj čudovitega in velikega. In smo čakali. Čakali in čakali. Logar je ustanovil Platformo sodelovanja, čitalniški krožek, ki prireja pogovorne večere, njegovemu društvu pa so se pridružili oportunisti različnih vrst in političnega pedigreja. Cilj društva je boljša Slovenija, povezana in združena v prihodnosti najlepših sanj. Pustimo cinizem ob strani – nič ni narobe, če se po državi pojavljajo različne politične pobude, če ljudje razpravljajo o prihodnosti, če načrtujejo, kako priti do koščka oblasti. Logarja nedvomno vodijo dobri nameni. Vendar to ni dovolj.

900 evrov za 30 kvadratov

Računsko sodišče je prejšnji teden objavilo poročilo o reviziji poslovanja prvih dveh političnih strank, ki jo je opravilo po lanskih državnozborskih in lokalnih volitvah; gre za revizijo strank Nova Slovenija – Krščanski demokrati in Levice. Zakon določa, da mora računsko sodišče v štirih letih po volitvah opraviti revizijo pravilnosti poslovanja vseh strank, ki so iz državnega ali občinskega proračuna prejele vsaj sto tisoč evrov.

Leto, ko je zbledel sijaj Roberta Goloba

Še lani decembra sta se Robert Golob in Gibanje Svoboda sončila na vrhu lestvic javnega mnenja, res je, da so se že pojavljale težave, a zdelo se je, da bo Robert Golob uspešen. Vse to, kar je sijalo v prvem letu Golobove vladavine, je izginilo v drugem.

Velike laži

Filozof Samo Tomšič je v Mladini pisal o lažeh populističnih politikov, in sicer da ti niso vedno nujno tudi avtorji laži in manipulacij, ki jih izrekajo, pač pa lahko delujejo zgolj kot njihovi administratorji. To pomeni, da zgolj pragmatično in oportunistično privzemajo laži in informacije, ki so že v obtoku, četudi morda vedo, da ne držijo, nato pa jih, ne da bi za to prevzeli odgovornost, širijo v javnosti.

Brez strehe nad glavo

V dnevnem centru za brezdomce v ljubljanskem Plečnikovem podhodu, ki ga upravlja Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, že 17 let pomagajo ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo: poskrbijo, da dobijo topel obrok, perejo in delijo jim oblačila, pomagajo jim pri reševanju osebnih in socialnih težav ... Nudijo jim dom.

Leto, ko je komercialne zavarovalnice pokopal pohlep

Leta in leta smo ponavljali: politika se mora odločiti, ali bo podpirala javno zdravstvo ali pa zasebnega. Ena od točk te debate so zdravniške »dvoživke«, zdravniki, ki hkrati sedijo na dveh stolčkih, na javnem, kjer izrabijo čas za dopuste in izobraževanje, in zasebnem, kjer nadpovprečno služijo. Druga plat te debate je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tri komercialne zdravstvene zavarovalnice na čelu z Vzajemno so v zadnjih letih postale gonilo privatizacije zdravstva. Na leto so prek dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri sebi zadržale okoli 60 milijonov evrov tako imenovanih administrativnih stroškov, ki so jih zelo verjetno prelivale v širitev svojih mrež zasebnih ambulant.

Prevajalci proti »prevajalceidom«

»Riba babilonka je majhna rumena ribica, podobna pijavki, in je bržkone najbolj čudna stvar v vesolju,« je konec sedemdesetih let v kultnem Štoparskem vodniku po galaksiji zapisal britanski pisatelj Douglas Adams. In nadaljeval: z babilonko, nameščeno v ušesu, namreč »pri priči razumete« prav vsako drugo bitje v celotnem vesolju.

Leto vojn, ki sta stalili evropsko moralo

Ko je Hamas 7. oktobra napadel Izrael, smo se vprašali, zakaj je to storil. Zakaj je nad Gazo klical letala, rakete, smrt? Hamasovci so se vendar morali zavedati strašnih posledic svojega početja! Saj so vedeli, kaj čaka Gazo! Vedeli so, da bo najhujšemu palestinskemu napadu na Izrael sledil najhujši napad na Gazo!

In beseda leta je ...

Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vsako leto izberejo besedo (ali besedno zvezo), ki je najbolj zaznamovala iztekajoče se leto. Leta 2022 je bila to beseda gasilec, saj se je tega leta po Krasu razširil uničujoč požar, največji v zgodovini države. Leto prej je bila Slovenija še v primežu zaščitnih ukrepov zoper covid-19, beseda leta je postala PCT (gre za kratico, ki je označevala, da je nekdo bolezen covid-19 bodisi prebolel, bil proti njej cepljen ali pa je bil pri testiranju za prisotnost virusa negativen). Katera beseda pa je najbolj zaznamovala leto 2023?

Janko Lorenci

29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Kolumna

Komentar / Polbogovi z napako

Blaž Brodnjak, šef NLB, govori o Sloveniji kot o oazi utopičnega socializma in ima več kot pol milijona plače. Tibor Šimonka, šef GZS, vpije o izkoriščevalski državi, a njegov Sij je dobil obilno državno pomoč, potem pa so si šefi razdelili mastne dobičke. Joc Pečečnik, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov in v osnovi davčni begunec, javka, da podjetja ubija lastna vlada.

Srbski volilni teater

Mislim, da sem na volitvah v Beogradu glasovala za Vučića. To me je prešinilo, medtem ko sem gledala posnetke študentov iz Beograda in Novega Sada, kako spet demonstrirajo proti kraji volitev v Beogradu. Zaprli so križišče ulice Kneza Miloša in ulice Nemanjina, ta je včasih povezovala Trg Slavija, na katerem je zdaj zvočna fontana, ki ne dela, in železniško postajo, ki je sploh ni več. V ozadju se vidijo še lepo ohranjene ruševine stare stavbe generalštaba – tako imenovane Kamene palače, na pol zrušene leta 1999, ko je Nato bombardiral Beograd –, ki so tam že več kot 20 let kot neki bizaren spomin in spomenik. Protestniki so se zbrali pred poslopjem srbskega ministrstva za državno upravo in lokalno samoupravo, od katerega so zahtevali ponovni pregled volilnih imenikov in preiskavo domnevnih nepravilnosti na volitvah, na katerih je spet slavila vladajoča Srbska napredna stranka (SNS).

Heni Erceg

29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Hrvaška

Komentar / Živalska farma

Prvi se je v gluhi noči skozi gozd priplazil do bližnje farme goveda. Dobro, nikjer nikogar, si je mislil, le na kamero pri vhodu ni računal. In ta ga je posnela.

dr. Bogomir Kovač

29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Ekonomija

Komentar / Več ne potrebujemo

Slovenija je z Golobovo vlado leta 2023 namesto političnega upanja dobila ekonomsko streznitev. Politična normalizacija očitno ni dovolj za želeni ekonomski zasuk države. Tako je leto 2023 namesto reformskih zametkov prineslo kaotično prestrukturiranje ministrstev in njihovih vodstev. To je bilo bolj leto političnih porazov kot ekonomskih zmagoslavij. Poplavna katastrofa sredi poletja je delovala katarzično, toda bolj kot alibi in ne kot očiščenje nakopičenih vladnih napak. Zato bo leto 2024 bolj v znamenju političnih tveganj kot ekonomskih. Ekonomske napovedi so zmerne, ravno dovolj spodbudne, da niso politično usodne. Za Golobovo vlado bo to zadnje in odločilno leto za mogoči razvojni zasuk države, ki lahko prinese nov mandat. Leta 2023 je namreč zapravila skoraj ves politični kapital. Slovenija se mora leta 2024 izogniti novi politični krizi, če želi ekonomsko prebroditi vedno bolj tvegan položaj slovenskega gospodarstva. To je primarna odgovornost Golobove vlade in koalicije leta 2024. Vse drugo bo že kako.

Leto, ko se je eden najglasnejših jamračev odločil, da utihne

»Odločil sem se, da se razen ob rednih sporočilih in aktivnostih NLB Skupine do nadaljnjega povsem umaknem iz javnosti, saj so moji sicer iskreno dobronamerni in domoljubni nastopi večinoma zlorabljeni in vodijo v strokovno neutemeljene in populistične razprave o moji plači, (pre)požrešnih bankah in zlobnem AmChamu,« je v začetku decembra sporočil Blaž Brodnjak, direktor banke NLB in predsednik lobistične ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenija. Ne zdi se mu torej fer, da se ob njegovih »iskrenih dobronamernih in domoljubnih nastopih«, v katerih sentimentalno izpostavlja muke slovenskih menedžerjev, dodajajo dejstva. Recimo dejstvo, da je lani v NLB dobil 647.722 bruto prejemkov, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2021 in 34 odstotkov več kot v letu 2019, ali dejstvo, da banke v Sloveniji svojim varčevalcem plačujejo ene najnižjih obresti v EU in na ta račun kujejo rekordne dobičke. Oktobra letos so med bankami 20 držav evrskega območja za depozite manj plačevale le banke v Grčiji in na Cipru, kažejo uradni podatki Evrosistema, bančni sistem je imel po prvih desetih mesecih letos 819 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 1,5-kratnik lanskega celoletnega dobička.

Deset gostinskih presežkov 2023

Naj kombinatorika
Rakar, Gornje Ponikve
Rakarjevi imajo izjemen občutek za kombiniranje klasičnega in odbitega, visoke kuharije in kmetske preprostosti, starega in novega, vode in zemlje, okusov in tekstur ter – to je še posebej pomembno – hrane in vina. Da se vse to dogaja na nespakljiv, odprt in prav nič hohštaplerski način, je samo bonus. In to any given monday. Bravo!

Leto, ko smo končno začeli razpravljati o odnosu človeka do živali

Čeprav se je že zadnjih nekaj let tu in tam v javno razpravo sramežljivo prikradla kaka beseda o pravicah živali, je bilo letošnje leto gotovo prelomno. Lanska izjava premiera Roberta Goloba – o tem, da bi morali vsi skupaj pojesti manj mesa – je prehitro utonila v pozabo, letošnje koalicijske aktivnosti, povezane z živalmi, pa so povzročile nepomirljivo razburjenje, predvsem med ljudmi in organizacijami, ki jim gre »pretirana« skrb za živali v nos.

Leto, ko smo se naučili, da v strugah ne bi smeli graditi hiš

Mitja Zupan, upokojeni gradbeni tehnik, je otroštvo preživel v Nazarjah. Že v mladosti je študiral stare avstro-ogrske karte, ki so razkrivale, kako zaskrbljeni so bili nekoč v Avstro-Ogrski zaradi poplavne ogroženosti območja, kjer se Dreta izliva v Savinjo. Zato so našli tudi nekatere praktične rešitve. Naredili so nasipe ob levem bregu Savinje in uredili razlivni polji. A teh razlivnih polj, je ugotovil, danes v njegovem rojstnem kraju ni več. Že v času socializma so na enem najprej zgradili tovarno Elkroj, na drugem pa je nastala obrtna cona in območje tovarne BSH Hišni aparati. Tudi kako je BSH prišel tja, je poučno: prišel je leta 1993, ko je Bosch kupil nekdanje Gorenjevo podjetje za izdelavo malih gospodinjskih aparatov (MGA). Kupil pa ga je zato, ker je Gorenjevo podjetje MGA leta 1990 prizadela uničujoča ujma, samo pa ni imelo dovolj denarja za sanacijo.

Naj plošče 2023

billy woods & Kenny Segal: Maps
Tematski album o sizifovskem življenju na turneji. Skiciran, a precizno slikovit potopis lucidnih vinjet brez šodra.

Leto, ko je Evropo zajela jokermanija

Na odru peterica mladih moških, bleščice, resice, čipke, pirotehnika, pod njim popolnoma očarana dvanajsttisočglava množica. Tako je bil videti septembrski koncert trenutno najbolj priljubljenega slovenskega benda Joker Out v ljubljanskih Stožicah. Pred približno toliko obiskovalci je zasedba maja nastopila tudi na Eurosongu v Liverpoolu, ki si ga je na televiziji ogledalo še dodatnih 162 milijonov gledalcev.