Borut Mekina  |  foto: Marko Pigac

18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Politika  |  Ekonomija

Božička še preučujejo

Državna podjetja, v katerih so si lani kljub krizi izplačali visoke božičnice in nagrade, poziv AUKN k nižjim izplačilom še zmeraj »preučujejo«

Predsednik uprave Pošte Aleš Hauc

Predsednik uprave Pošte Aleš Hauc

Tokrat so se v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) pripravili na nov izbruh ogorčenja ob koncu leta zaradi visokih božičnic, 13. plač ter različnih stimulacij in nagrad ter regresov, ki jih navadno izplačujejo v državnih podjetjih ob koncu starega in na začetku novega leta ne glede na krizo ali svoj monopolni položaj. Tako v AUKN podjetjem predlagajo, naj si božičnic ne izplačajo, če so poslovali z izgubo, če ne dosegajo pričakovanih rezultatov ali če jih je država v zadnjih letih dokapitalizirala. V ostalih državnih podjetjih pa naj znesek božičnic ali regresa ne presega minimalne plače, masa za plače pa naj ne preseže zneskov v letu 2010.

Zadnjemu plazu ogorčenja nad preveč radodarnimi upravami v državnih podjetjih smo bili priča maja letos, ko so si v bankah in zavarovalnicah izplačali izredno visoke regrese. V NLB, ki posluje z izgubo in ki jo država namerava ponovno dokapitalizirati, so recimo za regres porabili skoraj šest milijonov evrov ali skoraj 1600 evrov bruto na zaposlenega. Iz uprave so tedaj pojasnili, da je višina regresa določena v bančniški kolektivni pogodbi in ni odvisna od odločitve uprave banke, a so pri tem zamolčali, da kolektivna pogodba upravi omogoča, da v primeru izrednega poslabšanja poslovanja predlaga sindikatom začasno zmanjšanje regresa. Česar uprava seveda ni predlagala.

V NLB si sicer božičnic ali 13. plače in podobnih stimulacij lani niso izplačali, so pa v teh izplačilih decembra 2010 in januarja 2011 vodila državna elektropodjetja, od Premogovnika Velenje, Gen-energije, Holdinga slovenskih elektrarn do Dravskih elektrarn. V teh večinoma monopolističnih podjetjih so letos, ko se je tudi dvignila cena za elektriko, zaposlenim prav tako izplačali visoke regrese. V Elektru Maribor recimo 1400 evrov bruto, v Elektru Slovenija 1700 bruto. A ob tem so bili zaposleni deležni tudi visokih božičnic in stimulacij. V Dravskih elektrarnah so recimo zaposleni decembra in januarja dobili še 1500 evrov bruto božičnice in nagrade. Bo letos podobno ali bodo v teh podjetjih upoštevali priporočila AUKN?

Sodeč po naši mini anketi med podjetji v državni lasti predsednikom uprav, ki večinoma priporočila še vedno »preučujejo« ali o tem »vodijo razgovore« z matičnimi podjetji ter sindikati, ne bo lahko. V Petrolu, kjer so lani zaposlenim izplačali 746 evrov, in v Telekomu, kjer so zaposlenim izplačali 300 evrov božičnice bruto, upravi družbe še nista sprejeli odločitve. Podobno so nam odgovorili iz obeh največjih bank, NLB in NKBM: »Pogovori med upravo banke in sindikatom glede morebitnega izplačila za letos še potekajo, stališče uprave pa je, da glede na slabe rezultate banke niso izpolnjeni pogoji za izplačilo božičnice ali t. i. 13. plače,« sporočajo iz NLB. Tudi v Zavarovalnici Triglav priporočila še vedno preučujejo, poudarjajo, da zavarovalnica v preteklosti ni prejemala državne pomoči in da na konkurenčnem trgu dosegajo dobre rezultate, izplačilo božičnice pa bo pri njih »vezano na doseganje vnaprej načrtovanih poslovnih rezultatov«.

Kako pa je v državnih elektropodjetjih? Viljem Pozeb, direktor Dravskih elektrarn, nam je denimo priznal, da imajo sedaj v podjetju težavo. Doslej so v Dravskih elektrarnah božičnice izplačevali na podlagi ocene poslovanja v prvih 11 mesecih tekočega leta, v skladu z merili, ki so določena v »podjetniški pogodbi«. Tokrat pa priporočilo AUKN v zvezi z izplačili božičnice, »ki ni skladno s podjetniško pogodbo«, pomeni novo okoliščino. Zaradi tega se v Dravskih elektrarnah sedaj pogovarjajo s sindikatom in matičnim Holdingom slovenskih elektrarn. V HSE pa, kot so nam odgovorili, prav tako preučujejo »pravno osnovo za izvedbo priporočila AUKN glede na veljavne zakone, interne pravilnike in podpisane ter veljavne kolektivne pogodbe«. Del skupine HSE je tudi velenjski premogovnik, kjer so v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarili za okrog pet milijonov evrov izgube. A tudi oni bodo upoštevali priporočilo HSE, kot so nam odgovorili na naše vprašanje, ne pa priporočilo AUKN.

Med državnimi monopolisti le v Slovenskih železnicah božičnic in nagrad letos ne bodo izplačali. Je pa res, da so ta izpad letos že “kompenzirali” z več kot 1000 evrov visokim regresom.

Tudi v Pošti Slovenije, kjer so si lani izplačali nagrado za uspešnost v višini približno četrtine mesečne plače, bi si morali letos pristriči peruti. Pa si jih bodo? Raje ne: »Poslovodstvo družbe bo odločilo o morebitnem izplačilu dela plače iz naslova poslovne uspešnosti v decembru, če bodo dotedanji rezultati poslovanja boljši od načrtovanih za to obdobje,« odgovarjajo iz podjetja, priporočilo AUKN pa še preučujejo in poudarjajo, da Pošta ni bila dokapitalizirana, da je dobičkonosna, da pa je izplačilo dela plače iz naslova poslovne uspešnosti in izplačilo regresa tako ali tako opredeljeno v veljavni kolektivni pogodbi. Od večjih slovenskih državnih monopolistov so nam tako edino iz Slovenskih železnic jasno odgovorili, da letos božičnice in raznih drugih stimulacij zaradi trenutnega »poslovnega položaja« ne bodo izplačali.

Je pa verjetno res, da so si zaposleni tam kljub gromozanski izgubi letos že izplačali regres v višini več kot 1000 evrov bruto. To pa je že blizu letošnji »rekordni« božičnici. Ta bo izplačana v Krki in bo znašala 1218 evrov bruto ali 1,8 odstotka več kot lani. Poslovni rezultati so očitno boljši, v Krki so letos zaradi »dražjih surovin« cene zdravil dvignili za od tri do 13 odstotkov. Podobno je tudi v drugih uspešnih farmacevtskih podjetjih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.