Urša Marn

20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Ekonomija

407 milijonov evrov plusa

Slovenija vse boljša pri črpanju evropskih sredstev

Eko hotel v Bohinju, zanj so iz EU skladov dobili 4 milijone evrov

Eko hotel v Bohinju, zanj so iz EU skladov dobili 4 milijone evrov
© Samo Vidic / Arhiv Park hotela Bohinjj

Slovenija je lani občutno izboljšala črpanje evropskih sredstev, tako da zdaj glede tega sodi v zgornjo tretjino držav. Če upoštevamo samo kohezijsko politiko, smo po uspešnosti črpanja na petem mestu, prehitevajo nas le Estonija, Portugalska, Poljska in Češka. Lani smo iz evropskega proračuna prejeli dobrih 812 milijonov evrov, od tega že po tradiciji največ iz naslova skupne kmetijske in ribiške politike ali, še natančneje, iz programa za razvoj podeželja. Glede na to, da je bilo v rebalansu proračuna predvideno, da bomo lani načrpali 854,2 milijona evrov, to pomeni, da je bilo dejansko realiziranih kar 95,08 odstotka sredstev.

Hkrati smo v proračun EU tudi tokrat prispevali več, kot je bilo prvotno načrtovano. Z rebalansom proračuna je bilo predvideno, da bomo prispevali 393,6 milijona, vendar so nazadnje naše obveznosti znašale dobrih 405 milijonov, se pravi, da so bile za slabe tri odstotke višje od predvidenih. Končni izid je vendarle spodbuden: leto smo zaključili kot neto proračunski prejemniki, se pravi, da smo iz evropskega proračuna dobili več, kot smo vanj vplačali. In to znatno več. Neto proračunski presežek je lani znašal dobrih 407 milijonov evrov, kar je 88,38 odstotka. Res je, da podatki še niso dokončni in se lahko do zaključnega računa proračuna za lansko leto še spremenijo. Je pa nedvomno mogoče reči, da je bil dosežen pomemben napredek v primerjavi s črpanjem v času nekdanje Janševe vlade, ko je proračunski izkupiček iz bruseljske blagajne krepko zaostajal za vladnimi načrti in ko smo bili celo neto proračunski plačniki.

Tega se je treba spomniti tudi zato, ker je v predlogu koalicijske pogodbe, ki so ga pripravili v SDS, zaslediti očitek, da je črpanje evropskih sredstev „slabo“ in da bi ga bilo mogoče „občutno pospešiti“.

Skratka, morebitna desnosredinska vlada si namerava prizadevati za „liberalizacijo formalnih pogojev in občutno zmanjšanje splošne administracije“, s čimer naj bi v obdobju do leta 2013, nato pa tudi v obdobju od leta 2014 do konca leta 2020 tako močno pospešili črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in kohezijskega sklada, da bi zagotovili stoodstotno črpanje vseh razpoložljivih evropskih sredstev. Sliši se lepo. In gotovo je še kaj prostora za izboljšave. Toda eno so politične floskule, drugo pa dejanja. Pahorjeva vlada je vendarle dokazala, da je napredek pri črpanju evropskih sredstev mogoč, bivša Janševa vlada pa se pri tem ni ravno izkazala.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.