Grega Repovž

13. 4. 2012  |  Mladina 15  |  Politika

Boj za način razmišljanja

Že zamisel o imenovanju Romana Končarja za umetniškega vodjo SNG Drame Ljubljana razkriva temeljni cilj oblasti. Ne gre za gledališče, ampak za nadzor nad mislijo.

Janez Janša in Roman Končar na prireditvi stranke SDS ob 20. obletnici osamosvojitve v Šentilju

Janez Janša in Roman Končar na prireditvi stranke SDS ob 20. obletnici osamosvojitve v Šentilju
© Marko Pigac

Kulture neke države ni mogoče preprosto spremeniti. Kultura je tudi v tej državi tako kot v drugih evropskih državah levo liberalna. Kultura počne, kar hoče in kar misli. A kdor hoče imeti državo pod nadzorom, mora prevladati nad razmišljanjem ljudi. Prav za to gre te dni v tej državi. Gre za boj za način razmišljanja.

Te besede je v začetku decembra lani zapisal novinar Spiegla Philipp Oehmke. Ni pisal o Sloveniji. Poročal je o zadnjih dveh mesecih, ki jih je imel pred sabo režiser István Márta, prvi človek Uj Szinhaza, Novega gledališča, osrednje gledališke hiše na Madžarskem. Pod Márto je bilo Novo gledališče obiskano, predstave pa družbeno vplivne.

Novembra so na fasadi gledališča sicer postavili orjaško protestno instalacijo, ki je odštevala dneve. A István Márta je moral po 13 letih v začetku tega leta položaj zapustiti. Je še ena žrtev kulturnega boja, ki divja na Madžarskem, potem ko so leta 2010 državo prevzeli desničarski populisti.

Márto je zamenjal György Dörner, najbolj znan po sinhronizaciji Mela Gibsona, star 58 let in zmerno uspešen igralec. Na predvolilnih shodih danes vladajoče stranke Jobbik je recitiral domoljubne pesmi. Iz Novega gledališča bo naredil gledališče »pravih narodnih vrednot«, »pravega madžarskega duha« in izključno madžarske drame.

Koalicija je v državnem zboru že zahtevala razrešitev nadzornega odbora RTV Slovenija. Formalno te pristojnosti nima. A je vseeno. Pritisk se povečuje.

Konec prejšnjega tedna je v slovensko javnost prišla informacija, da namerava vlada za novega umetniškega vodjo, verjetno celo za ravnatelja ljubljanske Drame postaviti igralca in podjetnika Romana Končarja, podpornika SDS, ki je vodil in organiziral predvolilne shode SDS. Podobnost je srhljiva. Končar je bil v svoji karieri zmerno uspešen igralec. Nekdaj je bil tudi sam zaposlen v Drami. A v začetku devetdesetih let je bil zelo veliko na bolniškem dopustu. Medtem je namreč vodil svojo produkcijsko hišo Timaro in je imel s tem precej dela. Snemal je zlasti filme in nadaljevanke za RTV Slovenija. Iz Drame je bil zato odpuščen.

Danes je umetniški vodja Drame Eduard Miler. Družbeno angažiran, načelen, močan režiser. Z res izjemnim opusom. Tudi v Sloveniji, zlasti pa v tujini, v Nemčiji. V preteklih tridesetih letih je po Evropi režiral več kot sto predstav. Čas komunizma je bil za Končarja spodobno obdobje življenja in igralskih angažmajev, Miler pa je bil med upornimi in nezaželenimi. Enega kompromisa s komunizmom ni naredil.

Pa se danes Miler ne pritožuje in ne godrnja nad bivšim režimom. A ga ne gre za to preveč hvaliti. Tako se pač vedejo normalni ljudje. Poleg tega: kaj vse je dobil s svojo držo! Imel je priložnost biti aktiven v Klubu Voltaire, iz Stuttgarta je hodil na predavanja filozofa Ernsta Blocha v Tübingen, konec tedna pa v Frankfurt poslušat Habermasa! In kje vse in kaj vse je režiral!

Največji antikomunisti so po vsej Vzhodni Evropi bivši komunisti. Le ozreti se je treba.

A Miler mora oditi. V Sloveniji je po mnenju vlade, od predsednika Janeza Janše prek ministra za izobraževanje in kulturo Žige Turka do državnega sekretarja na tem ministrstvu Aleksandra Zorna pač treba spremeniti razmišljanje. Oblasti sta sicer ime Roman Končar in s tem tudi namera sama v javnost ušla. Končar je pač, potem ko se je dogovoril, o svojem novem položaju začel govoriti, se hvaliti. Ni zdržal, zaradi česar je ministru zdaj malce nerodno. Vsaj tako kaže njegov twitter.

Toda to ne pomeni, da nazadnje Končar ne bo imenovan. Morda bo celo moral počakati na kakšno drugo mesto, v Dramo pa bodo postavili koga drugega. Ne gre za Končarja. Za Dramo gre. V resnici je oblasti vseeno, kdo izvršuje spremembo razmišljanja.

Med prvimi je bila tudi na Madžarskem javna radiotelevizija. Tako kot v Sloveniji. Začelo se je s prepovedjo podpisovanja avtorskih pogodb za javne institucije. Seveda je bilo vladi vnaprej jasno, da bo najbolj prizadeta RTV Slovenija. Hrbti na RTV Slovenija se že krivijo, nekateri poskušajo oblasti ustreči, pokazati kooperativnost, malo zaradi preračunljivosti, malo, ker gre za njihove dolgoletne sodelavce, ki morajo samo zaradi načina zaposlitve danes plačevati ceno za politični naskok oblasti na osrednji javni servis. V torek se je začelo tudi formalno. Koalicija je v državnem zboru že zahtevala razrešitev nadzornega odbora RTV Slovenija. Formalno te pristojnosti nima. A je vseeno. Pritisk se povečuje. Razmišljanje v Sloveniji je treba spremeniti.

Kulture neke države ni mogoče preprosto spremeniti. Kultura počne, kar hoče in kar misli.

V Budimpešti je na vrsti že naslednja žrtev. V prihodnjih mesecih bo zamenjan direktor Narodnega gledališča Róbert Alföldi. Napadi nanj se vrstijo že več kot leto, a za zdaj se je obdržal. Doživel je pogrom v parlamentu, označen je bil za »nevarnega« in »protimadžarskega«, zoper njega je bila uporabljena najtrša nacionalistična retorika. Madžari se sicer težko borijo zoper kulturni boj. Elementarne skrbi jih dajejo. Ves čas so pod pritiskom varčevalnih in protikriznih ukrepov, katerih skupni imenovalec je razgradnja socialne države. Kulturni boj poteka v njihovi senci. Tako kot v Sloveniji.

Kdor hoče imeti državo pod nadzorom, mora prevladati nad razmišljanjem ljudi. Najlaže tako, da jim vsili skrb in strah.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev