Urša Marn

17. 8. 2012  |  Mladina 33  |  Ekonomija

Pesek v oči

Izkupiček od obdavčitve nepremičninskih mogotcev bo pičel

Minister Janez Šušteršič je najprej pričakoval 150 milijonov evrov, a letos bo davčni priliv samo 5 milijonov evrov

Minister Janez Šušteršič je najprej pričakoval 150 milijonov evrov, a letos bo davčni priliv samo 5 milijonov evrov
© Tjaša Zajc

„Ta davek je le pesek v oči, da bo država obdavčila tudi kapital, v resnici pa je ogromno možnosti za izogib plačilu, tako da bi bil zelo presenečen, če bi ga kdo dejansko plačal,“ davek na nepremičnine večjih vrednosti, ki ga uvaja zakon za uravnoteženje javnih financ, komentira ekonomist prof. dr. Ivo Lavrač. Z novim, začasnim kriznim davkom bodo obdavčene nepremičnine, ki pripadajo enemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost presega milijon evrov.

Davek bo veljal do konca leta 2014, pri čemer bodo nepremičnine, katerih skupna vrednost znaša od milijon do dva milijona evrov, obdavčene z 0,5-odstotno davčno stopnjo, nepremičnine, katerih skupna vrednost presega dva milijona evrov, pa z enoodstotno davčno stopnjo. Sprva ambiciozen načrt vlade, ki naj bi v državni proračun prinesel vsaj 150 milijonov evrov na leto, je zaradi številnih izjem povsem zvodenel.

Po oceni ministrstva za finance bo pričakovani izkupiček tega davka v letošnjem letu okoli 4,8 milijona evrov (davek bo obračunan le za drugo polovico letošnjega leta), v letih 2013 in 2014 pa okoli 9,7 milijona evrov na leto. V treh letih naj bi se tako v proračun nateklo le 24,4 milijona evrov oziroma še manj, saj bodo stroški uvedbe kriznega davka predvidoma znašali od 180 tisoč do 220 tisoč evrov. Dejansko bo obdavčena le peščica hiš in stanovanj v zasebni lasti, saj bodo izvzete vse nepremičnine za poslovno in industrijsko rabo ter javni namen. Ali natančneje: izločeni bodo vse stanovanjske nepremičnine in stavbna zemljišča, namenjeni opravljanju dejavnosti, denimo stanovanja, ki se oddajajo v najem, in službena stanovanja, pa tudi stanovanjske nepremičnine in stavbna zemljišča v lasti občin, javnih stanovanjskih skladov in države. Izločeni bodo poslovni prostori, kot so lokali, pisarne, ateljeji, prostori za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo, pastoralno dejavnost, industrijski prostori, kot so industrijske dvorane in skladišča, ter javni prostori, kot so sejmišča, postajališča, dvorane, cerkve, muzeji, pa seveda tudi šole, vrtci, bolnišnice, knjižnice, znanstvenoraziskovalne ustanove in tako naprej. Izjema so tudi vse parcele, ki so v registru nepremičnin evidentirane kot kmetijska, gozdna in vodna zemljišča, in pa parcele, ki so javno dobro. To pomeni, da bodo iz obdavčitve izvzeti tudi vsi verski objekti, gozdna zemljišča in poslovni prostori v lasti rimskokatoliške cerkve, ki se uporabljajo za javni namen. RKC bo krizni davek torej plačevala samo za lastne stanovanjske nepremičnine, pa še namembnost teh lahko prikaže tako, da se bo plačilu davka v celoti izognila. In pri tem gotovo ne bo edina. „Menim, da je to bolj kot resen fiskalni vir davek na zavist, ki jo povzroča nekaj izpostavljenih nepremičnin, in te je treba obdavčiti, pa naj stane, kar hoče. Razumem pa, zakaj je bila vlada vanj prisiljena,“ pravi ekonomistka prof. dr. Andreja Cirman. „Bolj kot resnejši fiskalni priliv ta davek razumem kot rezultat varčevalnih pogajanj med vlado in sindikati, kjer se je vlada zavezala iskati tudi druge vire prihodkov in ne samo zmanjševanja odhodkov.“ Po mnenju Cirmanove bi bilo v Sloveniji smiselno resno reformirati celoten sveženj nepremičninskih davkov, ne pa zgolj uvesti še en dodaten parcialni davek, s katerim bo več težav kot koristi. „Obenem razumem, da v razmerah, ko sta pred nami pokojninska reforma in reforma trga dela, ministrstvo za finance državljanov noče razjeziti še s korenito spremenjeno obdavčitvijo nepremičnin.“

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.