Darja Kocbek

 |  Ekonomija

Bo francoska vlada s podržavljenjem rešila 3000 delovnih mest?

Če bo jeklarska nadnacionalka ArcelorMittal na severovzhodu Francije zaprla tovarno jekla Florange, jo namerava francoska vlada podržaviti, lastnik nadnacionalke pa bo postal v Franciji nezaželen. Kakor poroča nemški Spiegel, pri tem ne gre zgolj za predvolilne obljube predsednika Francoisa Hollanda, ampak tudi za prihodnost regije Lorena, ki leži med Nemčijo in Luksemburgom. Z zaprtjem tovarne bi skupaj z dobavitelji ostalo brez zaposlitve 3000 ljudi. Gre pa tudi za tradicijo, saj so v Loreni proizvedli jeklo za gradnjo Eifflovega stolpa.

V predvolilni kampanji je Francois Hollande obljubil, da bo njegova vlada sprejela zakon, na podlagi katerega bodo lastniki podjetij morali tovarne, ki poslujejo rentabilno in jih bodo hoteli zapreti zgolj zato, ker lahko drugod ustvarijo več dobička, ponuditi investitorjem, ki bodo nadaljevali proizvodnjo. Bo jih pa vlada lahko tudi podržavila. Hollande je zagotavljal, da bo tako poskrbel, da bo proizvodnja z delovnimi mesti ostala v Franciji.

V primeru nadnacionalke ArcelorMittal gre tudi za merjenje moči in prestiž. Družba Mittal Steel je namreč pred šestimi leti kot koncern z letnim prometom 73 milijard evrov in 260 tisoč zaposlenimi na različnih koncih sveta v Franciji prevzela družbo Acelor in tako postala nadnacionalka ArcelorMittal. Temu prevzemu je nasprotoval takratni francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Prepričan je bil, da gre za sovražni prevzem in finančni posel.

Prevzem je kljub temu bi izveden tudi zato, ker je predsednik uprave Mittala Lakshmi Mittal obljubil, da bo v Franciji ohranil delovna mesta. A dve leti kasneje, ko se je začela finančna kriza, je svojo obljubo prelomil. Zaradi prevelikih proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo jekla, ki so samo v Evropi dosegle 70 milijonov ton, in 17 milijard evrov dolga je ustavil 7 od 25 peči.

Dve peči je Mittal takrat nameraval ustaviti tudi v tovarni Florange, a so se temu uprli sindikati, opozicija in vlada. Sarkozy je obljubil, da bo vlada poskrbela za potrebne investicije, a obljubljenih 500 milijonov evrov ni plačala. Letos poleti je Mittal obe peči dal znova pregledati. Poročilo navaja, da sta primerni za nadaljevanje proizvodnje, zanesljivi in rentabilni. Kljub temu je 1. oktobra sporočil, da bo tovarno Florange zaprl. Od takrat je peti najbolj premožen človek na svetu Lakshmi Mittal na bojni nogi s francosko vlado.

Francoski minister za industrijo Arnaud Montebourg ga je prepričal, naj zaprtje odloži za dva meseca in celotno tovarno skuša prodati zasebnim investitorjem, a Mittal bi prodal le proizvodnjo surovega jekla, ohraniti pa hoče proizvodnjo specialnih jekel za evropske proizvajalce industrije. Minister Montebourg je zaradi tega dejal, da so Mittalove laži vse od leta 2006 moreče, zato v Franciji ni več dobrodošel. Zdaj je predvideno podržavljenje tovarne Florange.

Če bo sedanja socialistična vlada to namero uresničila, bo po podatkih Spiegla Francijo vrnila v 80. leta prejšnjega stoletja v čas socialističnega predsednika Francoisa Mitteranda, ko so v Franciji podržavili vsa pomembnejša večja podjetja. Arnaud Montebourg je svojo izjavo kasneje nekoliko omilil, dejal je, da je zgolj dal vedeti, da ne odobrava nespoštovanja dogovorov, da nasprotuje izsiljevanjem in grožnjam.

Vodstvo družbe ArcelorMittal je ministru odgovorilo, da bi prodaja celotne tovarne Florange ogrozila celotno proizvodnjo nadnacionalke v Franciji, kjer zaposluje 20 tisoč ljudi. To je seveda mogoče razumeti kot slepilo, saj je Mittal od leta 2009 nekatere tovarne prenovil. Zato je predsednik Francois Hollande takoj podprl ministra Montebourga. »Naš edini cilj je ohraniti delovna mesta v tovarni Florange, če bo potrebno, bomo to zagotovili tudi z začasnim podržavljenjem, dokler ne najdemo investitorja, je za časopis Liberation dejal predsednikov svetovalec. Enako meni tudi 40 poslancev iz vseh strank, ki so v parlamentu.

Ko gre za delovna mesta, Francozov ne zanima kaj dosti politika prostega trga, ki jo zagovarja in od držav članic zahtevajo v Bruslju. Ni naključje, da imajo tam evropskega komisarja za notranji trg.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.