Darja Kocbek

 |  Ekonomija

Ameriška podjetja v lasti zaposlenih

Delavci so lahko lastniki podjetij tudi v kapitalizmu, celo v ZDA

Največja družba v ZDA, ki je v lasti zaposlenih, je Publix Super Markets s Floride, ki je vredna 27 milijard dolarjev in ima 152 tisoč zaposlenih.

Največja družba v ZDA, ki je v lasti zaposlenih, je Publix Super Markets s Floride, ki je vredna 27 milijard dolarjev in ima 152 tisoč zaposlenih.
© Arhiv Mladine

Joe Lueken, lastnik trgovske verige Village Foods v ameriški Minessoti, se je tik pred upokojitvijo odločil, da bo podjetje dal v last 400 zaposlenim. Pred dvema letoma je Bob Moore svoje podjetje za proizvodnjo žit Red Mill Natural Foods v Oregonu prav tako dal v last svojim zaposlenim. To sta samo dva primera, ki kažeta, da v ZDA počasi raste število podjetij v lasti zaposlenih, v britanskem dnevniku Guardian piše Moira Herbst.

»Presenetljiva resnica je, da je v ZDA na tisoče uspešnih podjetij, ki so v večinski lasti zaposlenih. To niso samo majhna podjetja. Največja družba, ki je v lasti zaposlenih, je Publix Super Markets s Floride, ki je vredna 27 milijard dolarjev in ima 152 tisoč zaposlenih,« piše britanska novinarka.

V času visoke brezposelnosti, naraščanja dobičkov korporacij in zmanjševanja kakovosti delovnih mest, je lastništvo zaposlenih po njenih besedah privlačna, izvedljiva alternativa korporacijskemu kapitalizmu. Je način, da delavci dobijo v last »proizvodna sredstva« ne da bi bilo treba prevračati sistem, pa politikov ni treba prositi, naj sprejmejo program za odpiranje delovnih mest.

To ni komunistični ideal, nadaljuje Herbstova, ampak tretja pot, ki je lahko sprejemljiva tako za levico kot desnico. Predstavniki delavcev ga lahko podprejo, ker omogoča bolj demokratični sistem od sedanjega korporativnega kapitalizma, zagovorniki prostega trga pa so lahko zadovoljni s podjetniškim duhom zaposlenih. Delavci, ki delajo zase namesto za višje dobičke za neznane investitorje, so bolj motivirani, bolj produktivni in kreativni.

»Te alternative potrebujemo. Za narod, ki trdno zagovarja osebne svoboščine, so Američani zelo tolerantni do nedemokratičnih in piramidalnih vodstvenih struktur na delovnih mestih, kjer preživijo večino svojega časa,« piše Moira Herbst. Zlasti tisti, ki opravljajo dela, ki so manj zahtevna, se soočajo z nespoštovanjem vodilnih, nepredvidljivim delovnim časom, kaznimi, če skušajo ustanoviti sindikat. Večino zaposlenih v ZDA delodajalci lahko vržejo na cesto iz kakršnega koli razloga.

Če bi bilo več podjetij v lasti zaposlenih, bi bilo manj ljudi prisiljenih trpeti takšno izkoriščanje. Razmerje med plačami delavcev in vodilnih, ki je zdaj 1 proti 380, bi se zmanjšalo, zmanjšala bi se neenakost v družbi, je prepričana Herbstova.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.