Dr. Ciril Ribičič: "Če ne bi bilo Novomeškega čuvarja in njegovih predlogov, bi si jih bilo treba izmisliti."

Podprli ste predlog ljudske nezaupnice Novomeškega čuvarja, ki jo je podpisalo več kot 30 tisoč ljudi. Kateri so glavni razlogi?

Po ustavi ima oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno in prek izvoljenih predstavnikov. Ljudstvo ima med drugim pravico, da z referendumom prepreči uveljavitev zakona, ki ga je sprejel parlament. Zakaj ne bi imelo tudi možnosti, da še pred potekom mandatne dobe izreče nezaupnico poslancu, ki je izgubil zaupanje ljudi, ki so ga izvolili? Seveda stvar ni enostavna, ker je poslanec samostojen in ni vezan na zavezujoča navodila; toda v praksi poslanci delujejo tako, kot jim narekujejo politične stranke, neodvisni pa so samo nasproti ljudstvu, nasproti volivcem. Kot veste, pa danes na ulicah ljudje izražajo nezaupnico ne le posameznim poslancem, temveč tudi političnim strankam, ki jim Novomeški čuvar prepoveduje vmešavanje v postopek nezaupnice. Všeč mi je torej, da pobuda za glasovanje nastane izključno na podlagi podpisov volivcev. In všeč mi je, da na mesto tistega, ki je izgubil zaupanje, stopi naslednji kandidat z iste liste, kar preprečuje spreminjanje razmerja med strankami in manipuliranje strank z ljudsko nezaupnico. Dobro je po mojem mnenju tudi to, da gre za izjemno možnost nezaupnice, ne pa za uvedbo klasičnega odpoklica.

Aktualni predlog nezaupnice zoper poslanca je zastavljen tako, da bi bila nezaupnica praktično uspešna, že ko so zbrani podpisi zanjo. Nobenemu poslancu ne bi uspelo zbrati vseh volivcev, ki so zanj glasovali na rednih volitvah, da zanj glasujejo še enkrat med mandatom …

Kot rečeno, nobena stranka od izglasovane nezaupnice ne bo mogla pričakovati dodatnega poslanskega sedeža. Poslanec, o katerem bi se glasovalo, ne bi imel protikandidata in je realno pričakovati, da bi na glasovanju tudi zmagal, če bi ga hoteli zamenjati iz kakšnih nenačelnih strankarskih računic in ne zato, ker z njim ni zadovoljno ljudstvo. Verjamem, da bi volivci stopili v bran poslancu, ki bi ga hotela iz parlamenta vreči njegova stranka, razen seveda, če bi bila podlaga za takšno ravnanje načelna.

Mar ne bi bilo lažje, da enostavno v zakon vpišemo razloge za prenehanje mandata, recimo uveden kazenski postopek, ugotovitev protikorupcijske komisije, da ravnanje politika ustreza korupciji, morda vsaj obsodba pred kazenskim sodiščem?

Sam nezaupnice ne razumem tako, da se odpovedujemo načelu domneve nedolžnosti, temveč tako, da ljudje upravičeno pričakujejo od funkcionarja, zoper katerega so sproženi kazenski postopki, da ne poskuša vplivati na sojenje in si kot funkcionar zagotavljati boljši položaj v kazenskem postopku. Mislim na ravnanje, ki je znano kot berlusconizacija sodnih postopkov.

Nezaupnice morda sploh ne potrebujemo, standard za prenehanje mandata so oblikovali že ljudje na ulicah. Nočejo politikov, ki so koruptivni, niso pripravljeni čakati na obsodbe pred kazenskim sodiščem …

V interesu ogromne večine poslancev, ki hočejo ohraniti svojo verodostojnost, je, da se najde način za demokratično zamenjavo tistih, ki s svojim vztrajanjem v državnem zboru kljub temu, da so zaradi svojega neetičnega ravnanja izgubili zaupanje volivcev, ogrožajo verodostojnost državnega zbora in tudi vseh poštenih poslancev v njem. Skratka, če ne bi bilo NČ in njegovih predlogov, bi si jih bilo treba izmisliti.