Urša Marn

10. 1. 2013  |  Mladina 2  |  Ekonomija

MDS se kesa

Vodilna ekonomista Mednarodnega denarnega sklada sta priznala zmoto: zapovedano varčevanje je zadušilo že tako šibko gospodarsko rast in povečalo armado brezposelnih

5. mariborska vstaja, 7. januar 2013

5. mariborska vstaja, 7. januar 2013
© Borut Krajnc

Priznanje Mednarodnega denarnega sklada (MDS), da je pretirano varčevanje v času krize prej strup kot zdravilo za obolelo evropsko gospodarstvo, pomeni velik premik v miselnosti te mednarodne finančne organizacije, ki je javnosti znana predvsem kot apologet prostega trga, deregulacije finančnih ustanov in prožne delovne sile. Gre za priznanje, da imajo prav tisti ekonomisti, ki že od prvega dne izvajanja ekonomske doktrine varčevanja trdijo, da je ta pot zgrešena in da lahko vodi samo v pogubo. Eden prvih, ki je opozarjal na zgrešenost varčevalne doktrine, je Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman. Že spomladi leta 2010 je dejal: »Z varčevanjem in zaostrovanjem denarne politike je treba začeti šele, ko bo stopnja brezposelnosti občutno padla. Sedaj ni čas, da bi si belili lase zaradi primanjkljajev.« Krugman naraščanje proračunskih primanjkljajev v obdobju krize razume celo kot blagoslov oziroma kot enega najpomembnejših razlogov, da nismo doživeli polne reprize velike depresije iz 30. let dvajsetega stoletja. Po njegovem mnenju rezanje porabe v depresiji situacijo le še poslabša, rešitev pa vidi v začasnem povečanju porabe. Države morajo v krizi trošiti več in ne manj, saj sicer ni mogoče zagnati gospodarske rasti, brez rasti pa davčni prilivi ne morejo biti dovolj visoki, da bi države sploh lahko poravnale svoje nakopičene obveznosti. Bolj ko države varčujejo, se pravi bolj ko režejo plače zaposlenim v javnem sektorju, bolj ko odpuščajo in bolj ko zmanjšujejo socialne transferje, bolj se krči tudi zasebna potrošnja, ne samo zato, ker ima prebivalstvo na voljo manj denarja, ampak tudi zaradi vzpona vsesplošne negotovosti, to pa posledično vodi v še globljo depresijo, v kateri ljudstvo še bolj trpi. Gre za začarani krog, iz katerega je težko izstopiti. »Eno je zmanjšati porabo in zvišati davke, kadar v gospodarstvu ni težav z zaposlenostjo in centralna banka dviguje obrestne mere, da bi preprečila tveganje inflacije. V tej situaciji rez porabe ne ohromi gospodarstva, ker lahko centralna banka njegov negativni učinek uravnoteži z zniževanjem obrestnih mer.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.