Peter Petrovčič

22. 2. 2013  |  Mladina 8  |  Politika  |  Intervju

Mitja Svete: "To je začaran krog. Če imaš občutek, da tvoj glas nima vpliva, ne greš na volitve."

Predstavnik Mreže za neposredno demokracijo

© Borut Krajnc

V Mreži za neposredno demokracijo ste skupaj z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami na politiko naslovili javno pismo z zahtevo, da se pred sprejetjem referendumskih sprememb opravi prava javna razprava ...

V času, ko ljudje na ulicah izražajo nezadovoljstvo s sedanjo politično in tudi ekonomsko ureditvijo, je milo rečeno nenavadno, da so parlamentarne stranke tako složne glede sprememb referendumske zakonodaje in celo ustave. Spremembe, ki jih predlagajo, bi namreč omejevale soodločanje ljudi. Pri ureditvi, ki jo imamo, je referendum edini instrument neposredne demokracije, ki je dostopen prebivalstvu.

Verjetno pa referendum ne bi smel biti preveč dostopen, da ga ne bi zlorabljale zelo partikularne in maloštevilne skupine ljudi.

Doslej je bilo značilno, da so referendum zlorabljale politične stranke in z njimi posredno ali neposredno povezane civilnodružbene iniciative. Povrh vsega se je referendum zlorabljal celo za omejevanje človekovih pravic, imeli smo referendum o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, pa o družinskem zakoniku, o izbrisanih … V tem pogledu je pomislek o prelahki dostopnosti referenduma umesten. A je hkrati nepredstavljivo, da bi zaradi preteklih zlorab referendum praktično onemogočili kot obliko soodločanja prebivalstva v politiki.

Zato bi bilo dobro, da referendum ne bi bil več v rokah poslancev ...

Absolutno. Je pa sporno te spremembe zapisovati v ustavo, bolj smiselno bi bilo spremeniti sedanji zakon o referendumu in vanj vgraditi dovolj močne varovalke, ki bi strankam onemogočile zlorabe, in hkrati omejiti možnosti za referendumske pobude tako imenovanih civilnodružbenih iniciativ, ki v imenu strank sprožajo pobude za omejevanje človekovih pravic. Vse to naj se doseže z javno razpravo, ne pa za štirimi stenami v domeni političnih strank.

Ena spornejših določb je tudi, da se v ustavo zapiše, da se ne sme glasovati o zakonih, ki določajo kako obvezno dajatev. To pomeni, da se ne bi smelo glasovati o celi vrsti zakonov, ki sicer nimajo nič s finančnim stanjem v državi …

To je še eden izmed načinov, kako preprečiti, da bi ljudje soodločali o javnih zadevah, kjer je po mojem mnenju vključenost prebivalstva bistvenega pomena. Ta določba nima nikakršnega mesta v ustavi, to je norčevanje iz prebivalstva.

Protiargument je pogosto, da ljudje imajo možnost soodločanja že na volitvah, a nanje ne hodijo ali pa volijo »napačne« stranke …

Temeljna ideja protestov je, da je predstavniška demokracija v globoki krizi ravno zato, ker izbranci ljudstva ne opravljajo svojih dolžnosti. To je začaran krog. Če imaš občutek, da tvoj glas nima vpliva, ne greš na volitve. Predstavniška demokracija namreč ni učinkovita, a v trenutku, ko bodo vpeljani dodatni instrumenti neposredne demokracije, recimo participativni proračun in zbori občanov, bodo ljudje začutili, da se njihovo mnenje upošteva. To je ena izmed glavnih zahtev vstajniškega gibanja, da se omogočita aktivno sodelovanje in odločanje ljudi drugače kot sedaj, ne zgolj enkrat na štiri leta, ampak vsako leto oziroma v skladu s potrebami.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.