Darja Kocbek

28. 2. 2013, 10:30  |  Ekonomija

Univerza Monsanto ali vse za denar

Ali gensko spremenjeni organizmi res koristijo ljudem?

Univerza Kalifornija je prejšnji mesec v sodnem procesu, v katerem korporacija Monsanto toži 75-letnega pridelovalca žit iz Indiane Vernona Bowmana, podprla korporacijo. V posebnem pismu je univerza navedla, da bo imela materialno škodo, če Monsanto ne bo zmagal. Bowmanu namreč korporacija Monsanto očita, da jo je okradel, ko je pred leti kupil sojino seme od lokalnega prodajalca in ga posadil na svoja polja.

Ta semena so bila druga generacija semen. Originalno Monsantovo seme je drug kmet kupil in posejal leto prej. Del sojinih semen, ki jih je pridelal, je prodal lokalnemu prodajalcu semen. V drugi generaciji semen so Monsantovi kontrolorji našli gene semen, zaradi katerih je soja iz Monsantovih semen odporna na herbicid roundup. Korporacija je proti kmetu vložila tožbo. Darwin Bond-Graham piše na spletni strani Counterpunch, da je peščica biotehnoloških podjetij, med katerimi je Monsanto in imajo monopol nad gensko spremenjenimi organizmi, vložila že veliko podobnih tožb proti kmetom.

Na nižji stopnji praviloma zmagajo, saj kmetje nimajo denarja za pravdanje na višjih stopnjah. S temi zmagami si korporacije tlakujejo pot do razlage zakona, ki jim bo omogočila kot intelektualno lastnino zaščititi tudi DNK, to pa jim bo omogočilo, da bodo kot pravni 'lastniki' genskih 'tehnologij' imeli kontrolo nad celotno reprodukcijo organizmov, ki jih ustvarjajo. Vernon Bowman se je odločil, da se bo boril do konca, zato je njegov primer zdaj na vrhovnem sodišču.

Podpora univerze Kalifornija Monsantu je zelo pomembna, čeprav je pričakovana, piše Darwin Bond-Graham. Pismo podpore so podpisale še druge univerze, ki imajo tesne odnose z velikimi kmetijsko-industrijskimi podjetji, recimo univerze Iowa, Illinois, Florida, in Nebraska. Pridružile so se jim njihove lobistične organizacije, ki lobirajo za zakone s področja intelektualne lastnine in za subvencije za raziskave na teh univerzah. »Vstop te akademske koalicije v spor daje vtis, da je za stališčem Monsanta širok javni interes, kajti večina omenjenih univerz je javnih,« razlaga Bond-Graham.

Podpisnice pisma trdijo, da Bowman s sajenjem semen druge generacije ovira znanstveni in 'tehnološki' razvoj, s tem lahko celo škoduje splošni blaginji. Z uporabo semen druge generacije, ki so kopije originalnega semena, kmetje namreč ne plačajo pristojbine za patent. Teh kopij pa je mogoče narediti nešteto. Zaradi tega bi trg v zelo kratkem času postal zasičen s kopijami in zasebna podjetja ne bi bila več zainteresirana razvijati novih tehnologij, ljudje pa nikoli ne bi mogli uživati koristi od teh tehnologij, piše v pismu.

Darwina Bond-Grahama ta stališča ne presenečajo, saj se univerza Kalifornija bolj kot javna univerza obnaša kot zasebna korporacija. Ta univerza je po njegovih podatkih lastnica več patentov kot katera koli univerza na svetu. Večina patentov, ki jih ima v lasti, je s področja zdravja in biotehnologije, večino jih prek lizinga oddaja v uporabo zasebnim korporacijam in si tako zagotavlja prihodek. Med korporacijami, ki jim oddaja patente v najem, je seveda tudi Monsanto.

Od leta 2007 s pristojbinami in taksami za patente na leto zbere okrog 100 milijonov dolarjev, dodatnih 20 pa od poravnav s tistimi, ki kršijo patentno zakonodajo. Med najbolj vabljivimi patenti so gensko spremenjene jagode, agrumi in patent za snov iz DNK za proizvodnjo rastnega hormona za govedo, ki ga uporabljajo industrijski rejci govedi. Univerza Kalifornija vsako leto zaposli skupino zunanjih odvetnikov, ki za 28 milijonov dolarjev skrbijo za njeno intelektualno lastnino. Ti zunanji odvetniki večinoma obravnavajo primere kršenja patentnega prava.

Podpisnice pisma navajajo tudi, da bi moral Monsanto zmagati za splošno blaginjo ljudi, saj bodo gensko spremenjene rastline v prihodnosti pomagale nahraniti ljudi. Darwin Bond-Graham pravi, da je stvar razprav, ali gensko spremenjeni organizmi res koristijo ljudem, saj so zelo kontroverzni, zanje na splošno velja, da povzročajo ekološko škodo in škodujejo zdravju. Za te organizme na splošno tudi velja, da omogočajo nadaljnjo monopolizacijo semen in zmanjšanje raznovrstnosti poljščin. Za mnoge so gensko spremenjeni organizmi zgolj zadnje tehnologije imperializma, saj velike korporacije vključno z univerzami prek njih nadzirajo kmetijsko pridelavo.

Monsanta v postopku proti Vernonu Bowmanu niso podprle le univerze. Podobna pisma so napisali odvetniki več korporacij, med njimi je tudi BayhDole25, ki je bila ustanovljena za promocijo prenosa tehnologij med univerzami in korporacijami ter za promocijo privatizacije. BayhDole25 vodi lobist farmacevtske industrije in raziskovalec na univerzi, ki trdi, da je »prva oseba, ki je prejela patent za transgenski organizem«. Vse te na papirju javne univerze in raziskovalci seveda delajo in objavljajo na papirju neodvisne študije o morebitnih škodljivih učinkih gensko spremenjenih organizmov, kemikalij, stranskih učinkih zdravil in podobno. Vse za denar in seveda ne v občo korist državljanov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.