Bojan Oblak: "Pritiskamo pa na državo, ki naj vzpostavi učinkovit javni servis."

Predlagali ste zakon o nedelu javnih uslužbencev, po katerem bi bili ti disciplinsko, kazensko in materialno odgovorni. Kaj je povod zanj?

Povod so slabe izkušnje z državnimi organi oziroma s posamezniki v njih. Ti se običajno skrivajo za kolektivno odgovornostjo, mi pa menimo, da bi bilo treba uveljaviti individualno. Nekateri uslužbenci sicer delajo dobro, drugi pa so arogantni, opuščajo dolžno ravnanje ... Najpogostejša kršitev je molk organa. Sam imam na primer izkušnje s pridobivanjem informacij javnega značaja. Čeprav obstaja za to zakonska podlaga, odgovore večkrat pridobim šele s pomočjo informacijske pooblaščenke.

Oškodovani imajo že zdaj možnost pravnega varstva. Javni uslužbenci že odgovarjajo za naklepno povzročitev škode in za hude malomarnosti. Zakaj še dodaten predpis?

Zaradi tega, ker bodisi instituti, ki jih naštevate, ne delujejo ali pa ne zaobsežejo vseh situacij, ki smo jih hoteli s tem zakonom zaobseči. Ko gre za molk organa ali pa ta odgovori mimo tistega, kar ste ga vprašali, vzvoda, s katerim bi lahko dosegli izpolnitev svoje pravice, ni.

Mar ne bi z novo, strožjo ureditvijo tvegali, da bi v strahu, da česa ne bi naredili narobe, uslužbenci delali še manj učinkovito?

Pomislek je morda upravičen. Ampak ti vzvodi, s katerimi je mogoče kaznovati nevestne uslužbence, že obstajajo, in bi torej morali biti ohromljeni že doslej, če bi jih bilo sankcij strah. Tisti pa, ki delajo slabo, bi se morali upravičeno bati. Če bi zaradi morebitnega sprejema našega predloga med njimi zavladal strah, bo namen dosežen.

No, sprejemanje zakonodaje je resna stvar in ne stvar pritiska …

Ja, vsekakor – in upamo, da je resna stvar, saj se je izkazalo, da državni uslužbenci dosedanje zakone jemljejo precej neresno. Pritiskamo pa na državo, ki naj vzpostavi učinkovit javni servis.

Menite, da ministrstvo za pravosodje vašega predloga ne bi smelo zavrniti, a je v njem kar nekaj posplošitev. Predlagate, denimo, ustanovitev komisije za ugotavljanje nedela, ki pa bi že posegla v pristojnost predstojnikov oddelkov. O prepovedi opravljanja dela, o čemer bi po vašem predlogu tudi odločala komisija, lahko odloča le sodišče. Molk organa se ne more vedno šteti kot ugoditev zahtevi stranke, kot predlagate, ampak so postopki veliko bolj zapleteni …

Se strinjam. Imeli smo precej težav pri konkretizaciji posameznih členov. Rešitve potrebujejo korenit premislek in uskladitev z drugo zakonodajo. Gre bolj za pobudo, ki naj se razvije v širšo javno razpravo, katere rezultat bi bil konsistenten zakon, kar pa naš ni povsem. Kljub povedanemu in čeprav nimamo 5000 glasov podpore, upamo, da bo ministrstvo zakon dalo v nadaljnjo proceduro. Glede molka pa bi dodal, da če na strani države velja, da molk državljana šteje kot soglasje, potem bi moralo veljati tudi nasprotno. Breme take ugoditve pa naj gre v breme tistega, ki je kriv za to.