Darja Kocbek

29. 4. 2013, 09:00  |  Ekonomija

Kriminalni triki velebančnega sistema

Postopno odkrivanje vsesplošne kraje

Svet je nevarna igra. To se je izkazalo v zadnjih mesecih, ko so prišle na dan različne korupcijske zgodbe v finančnem sektorju, ki nakazujejo, da največje banke na svetu manipulirajo tako rekoč vse. Zdaj kaže, da so velebanke, vpletene v škandal libor, ki je prišel na dan sredi lanskega leta, manipulirale tudi z obrestno mero za dolgove mest, držav in velikih podjetij. Gre za finančni instrument 'interest-rate swap' (IRS). Ta instrument omogoča, da en partner ob dogovorjenem času plača obresti po vnaprej določeni fiksni obrestni meri, en partner pa po spremenljivi obrestni meri.

Te instrumente banke uporabljajo tako za zavarovanje rizika spremembe obrestne mere kot za špekulativno investicijo. Mesta, države in podjetja si s temi pogodbami zagotovijo fiksno obrestno mero za svoje dolgove. To počnejo tako, da najamejo kredit po spremenljivi obrestni meri, s katerim gredo potem do banke, s katero se dogovorijo za odplačilo tega kredita po fiksni obrestni meri. Podjetja, mesta, države si s tem zagotovijo, da vnaprej vedo, koliko bodo morali plačati za obresti, banka pa je tisti partner, za katero se predpostavlja, da o gibanju obrestnih mer ve več, zato lahko vnaprej predvidi gibanje obrestnih mer v prihodnosti in si privošči sprejemljivo obrestno mero, ki jo je prej imelo mesto, država, podjetje.

Informacije o manipulacijah z IRS so pricurljale do ameriških nadzornikov finančnega trga od ameriške podružnice londonske družbe ICAP, ki je največji posrednik IRS na svetu. Ozka skupina posrednikov na ICAP naj bi se z do 15 velebankami dogovarjala o številki, ki je osnova za določanje cene IRS. Ta številka ali indeks se imenuje ISDAfix, ki je objavljen vsak dan ob 11.30 in 15.30, potem ko velebanke, med katerimi so Bank of America, RBS, Deutsche, JPMorgan Chase, Barclays, pošljejo informacije o svojem povpraševanju in ponudbi. Sistem je podoben določanju vrednosti liborja in tudi iste banke so vpletene. Mesta, podjetja, države, ki uporabljajo IRS, niso mogli vedeti, ali plačujejo realno obrestno mero ali manipulirano v korist bank.

Kot piše novinar Matt Taibbi za Rolling Stone, gre za manipulacije na trgu, ki je vreden 379 tisoč milijard dolarjev. Gre za manipulacijo manipulacij, kajti libor, to je obrestna mera, po kateri si banke dajejo med seboj kratkoročne kredite, vpliva na cene IRS. Če se bodo izkazale informacije o manipuliranju cene IRS za resnične, gre za dvojno korupcijo. Nadzorniki trga zdaj tudi preverjajo, ali so iste banke, ki so vpletene v škandal libor in škandal z manipulacijo obresti na dolgove, služile tudi z manipulacijami cen zlata in srebra.

Na ICAP naj bi bilo v manipulacijo z IRS vpletenih 20 posrednikov, ki so na ta račun služili milijone dolarjev. Ta skupina je služila toliko denarja, da so jo v družbi poimenovali 'otok zakladov'. Po nekaterih informacijah so ti ljudje tudi namerno zamujali z objavo novega indeksa in s tem bankirjem dali čas, da so na podlagi notranjih informacij lahko ustvarjali dodatne dobičke.

»Da je cene na trgu, ki je vreden 379 tisoč milijard dolarjev, lahko določalo 20 ljudi v eni pisarni v New Jerseyju, vam mora povedati veliko, kako absurdna je naša finančna infrastruktura,« piše Matt Taibbi. Ob tem se postavlja tudi vprašanje o manipulacijah na vseh drugih trgih, kajti finančna industrija ima povsod zraven svoje prste prek različnih finančnih instrumentov, za katere ve samo peščica ljudi. Na vseh trgih so državljani obsojeni na zaupanje podjetjem, kot so velebanke.

Edini razlog, zakaj njihove manipulacije ne zbudijo večje pozornosti je v njegovi obsežnosti, ocenjuje Taibbi. Pri tem ne gre zgolj za krajo, da sežejo človeku v žep in mu ukradejo denar, to je kraja, ko človeku zgolj s čarobnim trikom vzamejo iz žepa prav vse, kar ima kakršno koli vrednost. Na trgih se določajo cene električne energije, plina in drugih dobrin, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. Gre za vsesplošno krajo povsod in vsega v gospodarstvu, ki počasi prihaja na dan.

A še hujši škandal je, opozarja Taibbi, da je sodnik na zveznem sodišču v ZDA v civilni tožbi proti bankam zaradi manipulacije z liborjem sprejel argument bankirjev, da so tisti, ki so izgubili denar zaradi manipulacije z liborjem, sami krivi, če so mislili, da banke konkurirajo druga drugi in zato ne sodelujejo med seboj. Ta odločitev vse bolj jasno kaže, da kazenska in civilna sodišča v ZDA postajajo del kriminalnega sistema bank.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.