Izvor Janševe gotovine

»Ne komentiram,« nam je odgovoril hrvaški podjetnik Marijan Palić. Postavili smo mu preprosto vprašanje. In sicer zakaj je pred približno letom dni, 27. novembra 2012, v Slovenijo nakazal 250 tisoč evrov. To je točno tistih 250 tisoč evrov, ki bi morali biti do 30. novembra lani nakazani na osebni bančni račun Rajka Janše, brata bivšega predsednika vlade Janeza Janše. In drugič, zanimalo nas je, zakaj je Marijan Palić s svojima dvema hrvaškima podjetjema sodeloval pri nakupu praktično ničvrednih podjetij Rajka Janše, ki je tako zaslužil vsaj 1,4 milijona evrov. Za prvo podjetje je Rajko Janša dobil 1,15 milijona evrov, kažejo podatki iz slovenskega sodnega registra. Za drugo pa vsaj 250 tisoč evrov od predvidenih 1,2 milijona.

V Mladini smo letos poleti pisali o sporni preprodaji dveh bivših podjetij Rajka Janše. Zapisali smo, da je Rajko Janša prvo podjetje za preprodajo poslovnih daril Promart Design leta 2007 prodal za 1,15 milijona evrov. Potem pa je drugo, po dejavnosti identično podjetje Atacama lani prodal prvemu podjetju za dogovorjeno ceno 1,2 milijona evrov. V članku smo opisali, kako je pri transakciji sodeloval ustanovitelj in prvi človek oglaševalske agencije Pristop Franci Zavrl, in trdili, da je večji del kupnine zagotovila slovenska družba DZS, ki jo vodi Bojan Petan. Bojan Petan se je kasneje oglasil z zahtevo po popravku, v katerem je trdil, da je DZS 90 odstotkov prvega podjetja Rajka Janše (Promart Design) res kupila. A da ga je že leta 2010 prodala naprej, zaradi česar tudi ni kupila drugega podjetja Rajka Janše, to je podjetja Atacama.

Listine iz slovenskega in hrvaškega sodnega registra kažejo, da je Rajko Janša za svoje prvo podjetje od luksemburškega podjetja v lasti Francija Zavrla februarja 2007 prejel 546 tisoč evrov, 30. junija 2007 še 200 tisoč evrov in potem 31. marca 2008 še 400 tisoč evrov. Nato je Franci Zavrl podjetje leta 2009 prodal DZS. DZS pa naj bi ga, kot je sporočil Bojan Petan, leta 2010 prodala naprej. Komu – Petan ni razkrili. Ta neznani kupec pa naj bi potem leta 2012 vnovič sklenil z Rajkom Janšo novo kupoprodajno pogodbo v višini 1,2 milijona evrov, od katerih je bil do 21. junija 2012 plačan prvi obrok v višini 250 tisoč evrov. Podatkov o tem, da je bil do 30. novembra lani Rajku Janši plačan drugi obrok v sodnem registru ni, niti podatkov o tem, da mu je bil do konca julija letos plačan še zadnji obrok v višini 700 tisoč evrov. A skupni plačani znesek – 1,4 milijona evrov – je še zmeraj gromozanski, glede na vrednost kupljenih podjetij – »lupin«. Kdo je torej družini Janša »podaril« denar?

Čeprav v DZS zanikajo, da bi to bili oni, in trdijo, da so od preprodaje imeli celo dobiček, vpogled v slovenske in hrvaške evidence kaže drugače. DZS je namreč podjetje Promart Design prodala trem družbam. In sicer hrvaški družbi Mavota, d. o. o., hrvaški družbi Zlatni raj, d. o. o., in luksemburški »PBG concept«, ki pa je v likvidaciji. Najpomembnejši sta torej obe hrvaški družbi, od katerih je denimo gradbeno podjetje Zlatni raj 27. novembra lani tudi zagotovilo 250 tisoč evrov za dokapitalizacijo Promart Designa – ravno tri dni pred rokom, ko bi moral Promart Design Rajku Janši nakazati drugi obrok v višini 250 tisoč evrov. A kdo sta ti dve hrvaški družbi? Ti družbi imata istega lastnika – hrvaško investicijsko podjetje Auctor, ki je v 100-odstotni lastni Marijana Palića. Podjetje Auctor pa je eden najpomembnejših lastnikov DZS. Je namreč tretji največji, 12-odstotni lastnik podjetja Delo Prodaja, to pa je lastniško prepleteno z DZS – vsako podjetje ima približno 30 odstotkov drugega, hkrati pa imata obe podjetji še svoje delnice. Za povrh vsega je Auctor v lastništvo DZS vstopil leta 2009, prav tedaj, ko je DZS kupila prvo Janševo podjetje. Vse to spet kaže, da je dejanski izvor denarja prav pri Bojanu Petanu.

Denar, s katerim je družina Janša po letu 2007 obogatela, je prišel v štirih obrokih iz skupine DZS, in sicer prek Luksemburga in Hrvaške.

Je to tisti resnični izvor denarja, o katerem so ta teden poročali mediji? POP TV je ta teden poročala o nenavadni pomoči, ki jo je zakoncema Janša zadnja štiri leta zagotavljala bančna uslužbenka Nataša Pajenk. Pajenkova naj bi po ugotovitvah urada za preprečevanje pranja denarja več let prejemala njuno gotovino, jo polagala na svoj račun in s tem denarjem plačevala večji del tekočih stroškov Janeza Janše in Urške Bačovnik. Pajenkova, sicer sestrična Urške Bačovnik, je na svoj račun polagala tudi večje zneske denarja, od nekaj tisoč do 30 tisoč evrov. Po poročanju televizije naj bi tako zakoncema Janša pokrila »več deset tisoč evrov stroškov«, med drugim naj bi plačala tudi 32.500 evrov are za nakup njunega stanovanja na Mesarski ulici leta 2009. Vse to je sicer zgolj del gotovinskih poslov Janeza Janše.

Izvor tega premoženja bi lahko Janša že zdavnaj pojasnil. V začetku tega leta so ga o tem natančno spraševali ob preiskavi protikorupcijske komisije. A žal neuspešno: »Ob dejstvu, da so mesečni stroški za različne nepremičnine v različnih obdobjih znašali med 250 do 800 EUR, kar letno predstavlja med 3000 in 9600 EUR, in dejstvu, da so bili ti plačani, ostaja nepojasnjeno, iz katerega vira je zavezanec sam ali kdo drug v njegovem imenu in na kakšnem dejanskem ali pravnem temelju plačeval stroške,« so sklenili v KPK. Janša je namreč tedaj KPK odgovoril, da od leta 2006, ko sta s soprogo ustvarila skupno gospodinjstvo, »tekoče stroške oziroma položnice ter druge stroške gospodinjstva večinoma plačuje soproga«. Odločilno, dolgoletno in dobro organizirano vlogo Nataše Pajenk pa je Janša zavestno prikril. In prav to prikrivanje kaže, da se bivši predsednik vlade dobro zaveda spornega izvora gotovine.

A vrnimo se k denarju, ki je k Rajku Janši prišel v štirih obrokih iz skupine DZS, in sicer prek Luksemburga in Hrvaške. Davčna uprava, urad za preprečevanje pranja denarja in policija že od leta 2010 v različnih postopkih preučujejo te poti. Prva preiskava je bila sprožena zaradi nakupa avtomobila Urške Bačovnik. Šlo je za 31 tisoč evrov vreden avtomobil VW Tiguan, ki ga je junija 2009 Bačovnikovi s svojega tekočega računa plačal brat Janeza Janše, Rajko Janša. Domnevno, kot nam je tedaj pojasnila Bačovnikova, naj bi šlo v tem primeru za »tehnično« pomoč. Temu je sledila preiskava o prodaji podjetij Rajka Janše, ki se ji je sedaj pridružila še preiskava o izvoru gotovine, ki jo je bančna uslužbenka Nataša Pajenk polagala na svoj račun. Janša je v parlamentu največkrat omenil, da gre v teh primerih za bratovo izplačilo dediščine ali posojila. Enako je letos trdila tudi žena bivšega župana Franca Kanglerja, ki ni znala pojasniti izvora 154 tisoč evrov na svojem računu. A Dursa, ki ji je nato naložil plačilo 57 tisoč evrov dodatnega davka, s tem ni prepričala.