Urša Marn

8. 1. 2014  |  Mladina 1  |  Ekonomija

Temna stran privatizacije

Bo v Heliosu še pred prihodom avstrijskega kupca desetina zaposlenih ob službo?

Protestni shod delavcev proti »razprodaji uspešnega slovenskega gospodarstva«

Protestni shod delavcev proti »razprodaji uspešnega slovenskega gospodarstva«
© Daniel Novakovič, STA

Ko je avstrijski holding Ring International lani jeseni s konzorcijem prodajalcev Heliosa podpisal pogodbo o nakupu večinskega lastniškega deleža domžalskega proizvajalca barv in lakov, je hkrati podpisal še pogodbo o poslovni zvezi. Z njo se je med drugim zavezal k ohranitvi oziroma celo povečanju števila delovnih mest. »Prevzeli smo jasno obveznost, da bomo za določeno časovno obdobje v Sloveniji obdržali vsa delovna mesta,« je ob podpisu pogodbe dejal predsednik uprave holdinga Ring International Gerald Martens.

Avstrijcem res ne bo treba prelomiti dane obljube, saj umazani posel odpuščanja še pred njihovim uradnim prihodom opravlja kar sedanja uprava Heliosa. Že pred prazniki so več delavcem odpovedali pogodbo o zaposlitvi, do februarja pa naj bi število zaposlenih oklestili za okoli 200. Brez dela naj bi tako ostala desetina zaposlenih. Najbolj so na udaru režijski delavci, torej tisti, ki delajo v računovodstvu, finančni službi, trženju, prodajni službi, manj pa delavci v proizvodnji.

Uprava Heliosa odpuščanje upravičuje s poslovnimi razlogi. »Opraviti imamo z razmeroma slabim gospodarskim okoljem na vseh naših ciljnih trgih. Poleg znižanja bruto domačega proizvoda in gradbene aktivnosti smo priča tudi politični nestabilnosti med Ukrajino in Rusijo, našima izjemno pomembnima izvoznima trgoma. Tako smo v zadnjem četrtletju imeli slabše poslovne rezultate od pričakovanih. Če želimo Skupini Helios zagotoviti nadaljnji razvoj, smo prisiljeni ukrepe za izboljšanje dobičkonosnosti, ki določajo trdnost skupine, izpeljati prej, kot smo načrtovali, in tudi z manj priljubljenimi ukrepi kot doslej,« pravi prvi mož Heliosa Uroš Slavinec.

Časi res niso ravno dobri, toda Helios je eno izmed slovenskih podjetij, ki še kljub krizi poslujejo z dobičkom. Zakaj torej odpuščati? »To lahko razumemo samo kot pripravo na prihod zasebnega vlagatelja. Logično je, da si ta želi čim prej povrniti stroške kupnine in maksimirati dobiček,« pravi Tomaž Kumer, predsednik konfederacije sindikatov družb Skupine Helios. »Politiki je v interesu, da se prodaja Heliosa izkaže za uspešno zgodbo, pa čeprav bodo ceno za to plačali zaposleni.«

Pomenljivo je, da v Heliosu niso odpuščali niti v najtežjih časih. Leta 2009 in 2010 so se nad vodo držali s skrajšanim delovnikom in z znižanjem plač. Razumljivo je, da želi novi lastnik znižati stroške poslovanja, je pa tudi jasno, da bo breme te poteze padlo na ramena državnega proračuna. »Zaradi prodaje izgubljamo delovna mesta, s tem pa naraščajo stroški nadomestil in socialnih transferjev, ki bodo obremenili državo. Ponovno sprašujemo vse politične stranke, ali resnično menijo, da je privatizacija za vsako ceno rešitev za to državo,« opozarjajo v sindikatu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.