Peter Petrovčič

28. 2. 2014  |  Mladina 9  |  Politika  |  Intervju

Vesna Stanković Juričić

Direktorica Urada za intelektualno lastnino

© Uroš Abram

Zakaj ste izvedli nadzor na Sazasu in kaj ste ugotovili?

Urad je po zakonu pristojen, da preverja, ali kolektivne organizacije, ne samo Sazas, opravljajo svoje naloge skladno z zakonom. Nadzor je permanentna dejavnost in ne enkratno dejanje. Na področju kolektivnega upravljanja poteka 77 nadzorstvenih postopkov pri vseh petih organizacijah, ki spadajo v našo pristojnost. Preverjamo zakonitost promocijskih skladov, skladnost statutov z zakonom, skladnost opravljanja dejavnosti z izdanim dovoljenjem urada in ustreznost porabe zbranih sredstev za stroške pravnega svetovanja, zastopanja pred sodišči …

Sazas je med temi organizacijami gotovo najbolj razvpita, že leta se govori o samozadostnosti, netransparentnosti, domačijskem poslovanju. So to zlonamerne insinuacije, kot trdijo veliki igralci v Sazasu, ali kaj več?

Pri vseh kolektivnih organizacijah, ki delujejo z dovoljenjem našega urada, zaznavamo velike in pomembne nepravilnosti. Gre za regulirano dejavnost, in ko država organizaciji podeli dovoljenje, predpostavi, da bodo te organizacije prevzele odgovornost. Glavna težava pri kolektivnih organizacijah v Sloveniji je njihovo nepregledno delovanje, kar je sicer značilnost vseh tovrstnih organizaciji v Evropi. To je v svoji raziskavi ugotovila tudi Evropska komisija in nedavno je končno začela veljati evropska direktiva o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, ki je prvič na ravni EU poenotila standarde transparentnega upravljanja teh organizacij in določa, o čem vse morajo poročati in kako morajo biti sestavljena finančna poročila.

To pomeni, da direktiva zahteva tudi od Slovenije, da naredi red na tem področju?

Da. Dve leti časa imamo, da jo implementiramo v naš pravni red. Ideja je, da bomo to storili precej prej, in sicer s posebnim zakonom.

Pri Sazasu in drugih to verjetno ne bo ravno priljubljen ukrep.

Glede na to, da se je direktiva pripravljala dolgo časa, so v naših in tujih kolektivnih organizacijah verjetno že uvideli, da bo glede na nov sistem v prihodnje treba poslovati bolj transparentno in pregledno. Bodo pa slovenske organizacije in uporabniki pravic povabljeni k dialogu, ko bo pripravljen osnutek zakona. A manevrski prostor ni velik, saj je direktiva jasna.

Kako se bo nova, strožja zakonodaja poznala v praksi?

Trenutni zakon ni optimalen. Od nas zahteva obsežno argumentacijo, da bi pridobili določene listine pri organizacijah, ki nikoli ne čutijo, da smo dovolj dobro obrazložili zahtevo. Olajšano bo recimo tudi pregledovanje finančnih poročil, ki jih morajo izdelati enkrat na leto, saj bodo odslej veljali enaki in višji računovodski standardi za vse. Danes so ti namreč glede na jasnost prikazovanja poslovnih dogodkov zelo nizki v primerjavi z gospodarskimi subjekti, kar je velik problem. Poslovanje bo tako precej bolj transparentno, tako navzven kot tudi navznoter v odnosu do posameznih članov kolektivnih organizacij. Institut kolektivnega upravljanja je dober, saj olajša položaj avtorjem in uporabnikom zagotavlja pravno varnost, treba pa je vedeti, da kolektivna organizacija upravlja premoženje tretjih oseb, zato je tako pomembno, da je zavezana k transparentnosti in nadzoru, tako notranjemu, ki ga opravljajo njeni člani, kot zunanjemu, ki ga zagotavlja država.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.