Švicarski bunkerji za shranjevanje podatkov

Švica ima v svojih Alpah bunkerje iz časov hladne vojne, ki so prave trdnjave, saj naj bi zdržali napad z jedrskim orožjem. Nekatere zdaj uporablja za shranjevanje digitalnih podatkov. Ko se sooča z vse večjimi pritiski, naj odpravi bančno tajnost, je našla že nadomestni posel: postati želi sef za shranjevanje digitalnih podatkov. Potrošniki in podjetja potrebujejo vse več zaupnih informacij za izvajanje transakcij prek spleta, zaradi tega raste povpraševanje po računalniških centrih, kjer je te informacije mogoče varno hraniti, zlasti pred lovkami kriminalcev in vohunov. »To je prihodnost te države: ne več hraniti denarja, ampak podatke, ki bodo postali naslednja valuta,« po pisanju Die Welt razlaga Carlos Moreira, ustanovitelj in prvi mož družbe WISeKey.

To švicarsko podjetje hrani informacije v bunkerju, ki je oddaljen od Züricha eno uro vožnje z avtomobilom. Po objavi poročil o vohunjenju tajnih služb se povpraševanje po njegovih storitvah vsak mesec poveča za 300 odstotkov. Moreira bo bunker napolnil z računalniki, na katerih bo mogoče hraniti podatke od šestih milijonov ljudi. Bunker blizu občine Attinghausen je opremljen tako, da lahko deluje brez oskrbe od zunaj. Vodo ima zagotovljeno iz izvira, z električno energijo ga napaja hidroelektrarna v bližini. WISeKey ima strežnike v štirih bunkerjih in hrani podatke za 2.000 podjetij in dva milijona strank.

Rik Turner, analitik londonskega podjetja Ovum, pravi, da je »smiseln korak« za Švico, da se trži kot varno pristanišče za podatke. A WISeKey ni edino podjetje, ki se ukvarja s tem poslom. SIAG Secure Infostore iz Zuga skupaj z vlado upravlja dva podzemna računalniška centra pod imenom Swiss Fort Knox. Safe Host ima 10 tisoč kvadratnih metrov velik center za hranjenje podatkov pri Ženevi, v tem mesecu namerava dograditi še enega. Gerard Sikias, prvi mož družbe, vidi pomembno prednost v tem, da ima Švica »stroga pravila za varovanje podatkov«, in sicer zaradi dolge tradicije zasebnega bančništva.

Zaradi razkritij žvižgača Edwarda Snowdna WISeKey pričakuje letos večino novih ponudb iz ZDA, prvi mož Carlos Moreira zato razmišlja, da bi delnice podjetja dal leta 2015 na borzo Nasdaq. Po njegovih besedah je sistem hranjenja digitalnih podatkov enak kot pri hranjenju denarja ali dragocenosti v bančnem sefu. »V banki potrebujete svoj ključ in ključ od banke, da lahko sef odprete. Pri nas je enako, razlika je le v tem, da je to digitalno,« pojasnjuje. Glede na rast povpraševanja bo družba WISeKey za hranjenje podatkov potrebovala še dodatnih 20 do 30 bunkerjev v švicarskih Alpah.