Čeprav voljni, bodo ustavni sodniki Janezu Janši težko pomagali

Ustavni sodniki zvezanih rok

Janez Janša, oziroma v njegovem imenu zagovornik Franci Matoz, je na ustavnem sodišču vložil ustavno pritožbo zoper pravnomočno obsodilno sodbo v zadevi Patria. Kak teden dni kasneje, danes, je Janša šele prevzel sodbo zoper katero se je pritožil na ustavnem sodišču (točneje, sodba mu je bila vročena medtem, ko je bil na sodišču v neki drugi zadevi). Zdi se, da je ustavno pritožbo Janša vložil preuranjeno in s tem ustavne sodnike postavil v neugoden položaj – če mu bodo hoteli pomagati, bo to od njih terjalo precej domišljije in pravne inovativnosti. Ustavni sodniki, pretekli teden verjetno zmedeni, kako naj obravnavajo zadevo, v kateri obsojencu sodba sploh še ni bila vročena, bodo zdaj lahko začeli s preučevanjem zadeve. Ali pač? VEČ>>

Glede na to, da Janša v ustavni pritožbi verjetno predlaga začasno zadržanje izvršitve sodbe, za odločanje o tem predlogu še niso izpolnjeni niti formalni pogoji. Janša namreč sploh še ni dobil poziva na prestajanje kazni. Če se torej ustavni sodniki lotijo vsebinske presoje ustavne pritožbe, jo lahko le zavržejo. V času vložitve ustavne pritožbe še ni bil izpolnjen eden od dveh osnovnih pogojev: Janši namreč ni grozila nepopravljiva škoda, ki naj bi nastopila, ko bi odšel v zapor. Ta pogoj ni podan niti danes in ne bo vse dokler Janša ne prejme poziva na prestajanje kazni. Pa še potem bodo ustavni sodniki njegovo pritožbo lahko le zavrnili. In sicer zato, ker ni izčrpal niti rednih pravnih sredstev, kaj šele izrednih. Predlog za odlog začetka prestajanja kazni, ki ga lahko poda obsojenec, je namreč redno pravno sredstvo v postopku izvrševanja kazenskih sankcij in se lahko poda šele, ko obsojenec prejme poziv na prestajanje kazni.

Če bodo ustavni sodniki želeli obravnavati Janševo ustavno pritožbo, v kateri jih prosi, da ga navkljub pravnomočni obsodbi rešijo pred zaporno kaznijo, se bodo morali prav posebej potruditi. Morali bodo zavlačevati z začetkom obravnave ustavne pritožbe, ki ne izpolnjuje formalnih pogojev, vse dokler le-ti ne bodo (naknadno) izpolnjeni. A vendar, bolj vztrajno kot bodo ustavni sodniki v tem primeru pravo razlagali v korist Janeza Janše, težje bodo svojo končno odločitev v jasnosti prikazali kot “vodotesno”. Spomnimo, da je predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič tik pred razglasitvijo sodbe višjega sodišča v zadevi Patria na nacionalni televiziji višje sodnike svaril: »Ta sodba, kakršnakoli bo, mora biti vodotesna. Jaz upam, da se tega zavedajo vsi tisti, ki jo pripravljajo.«