23. 5. 2014 | Mladina 21 | Ekonomija
Drugačna pravila za bogate države
Če si Nemčija in Avstrija lahko privoščita sanacijo svojih bank brez prenosa tveganj na upnike teh bank, Slovenija in druge države evropskega obrobja pa ne, to ni več samo Evropa dveh hitrosti, ampak tudi Evropa dveh pravic
Dežurna krivca: Uroš Čufer, finančni minister, in Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije
© Borut Krajnc
Devetega aprila letos je avstrijska država iz proračuna dokapitalizirala nasedlo koroško banko Hypo Alpe-Adria z vplačilom 750 milijonov evrov. S tem je banki v zadnjem hipu priskrbela sredstva, da je ta lahko poplačala izdajo obveznic, ki je dospela v plačilo dan zatem, s čimer je preprečila nastanek insolventnosti in posledični stečaj Hypa. V sporočilu za javnost so zapisali, da je »ukrep skladen z dovoljenjem Evropske komisije«. Pri tej dodelitvi državne pomoči ni bilo nobene razlastitve upnikov banke, torej nobenega ’striženja’ vlagateljev v hibridne in podrejene obveznice Hypa oziroma nobenega odpisa njihovih terjatev do te banke, pa čeprav te znašajo kar 1,9 milijarde evrov in bi avstrijska država že zgolj z delnim izbrisom teh terjatev občutno olajšala finančno breme avstrijskim davkoplačevalcev. Se je oglasila Evropska komisija in Avstrijo zaradi te poteze okrcala? Ne. Evropska komisija je molčala. Se je pa teden dni pozneje oglasila sama banka Hypo, s sporočilom, da bo pri tistih hibridnih obveznicah, kjer prospekti to dovoljujejo, zaradi lani ustvarjene izgube zadržala izplačilo naslednjega obrestnega kupona. O konverziji terjatev ali delnem odpisu, kaj šele izbrisu tudi ob tej priložnosti ni bilo rečeno nič.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.