Denis Vičič

2. 10. 2014  |  Politika

Cerar: »Privatizacija se nadaljuje.«

© Borut Krajnc

Na Reutersovem vzhodnoevropskem investicijskem vrhu je predsednik vlade Miro Cerar ponovno dejal, da se bo privatizacija 15 podjetij nadaljevala. Prodan bo tudi Telekom, in to skupaj z infrastrukturo. Za tiskovno agencijo Reuters je Cerar namreč dejal, da je »vlada ovrgla idejo, da bi podjetje razdelili na dve enoti – poleg infrastrukturne, ki bi jo država obdržala v lasti, še tisto, ki bi ponujala storitve –, saj bi po mnenju finančnih analitikov to odvrnilo kupce in pokopalo prodajo Telekoma«. Cerar je napovedal tudi nove razprodaje državnega premoženja. Več>>

»Privatizacija se mora nadaljevati, saj si ne moramo privoščiti, da bi izgubili kredibilnost,« se je za Reuters še ponovil Cerar.

»Tudi nova vlada kani očitno nadaljevati hitro razprodajo državnega premoženja. Bilo bi etično, če je ne bi. Toda dosedanjih postopkov ne moremo ustavljati, bo rekla vlada. Dali smo zavezo! Dali smo besedo! Ne moremo je prelomiti! Kar je skrajno neetično razmišljanje. Ne gre namreč za to, da daš besedo, ampak za to, komu jo daš! To je smisel etike,« piše Marcel Štefančič, jr. v aktualni Mladini v članku Etični vladar.

Predsednik vlade je napovedal še, da bo v naslednjih nekaj mesecih vlada sestavila nov seznam še drugih podjetij v državni lasti, ki jih bodo poskušali prodati.

Slovenska dopisnika Reutersa hkrati zapišeta, da vlada v tem letu pričakuje dvoodstotno gospodarsko rast.

To pomeni, da bo država imela več denarja že brez prodaje premoženja.

Cerar je sicer nadaljevanje privatizacijske politike Janeza Janše in Alenke Bratušek napovedal ravno v času, ko je v državnem zboru, na odboru za finance in monetarno politiko, potekala razprava o ustavitvi privatizacije.

Poslanci Združene levice so predlagali dva sklepa: naj vlada naredi temeljito analizo dosedanje privatizacije in posledic njenega nadaljevanja ter z njo seznaniti poslance in javnost; naj se odbor opredeli proti nadaljevanju privatizacije. »S tem smo novi koaliciji ponudili možnost, da se odreče napačni usmeritvi prejšnjih vlad, ki sta zaradi takih usmeritev tudi padli,« so v ZL zapisali v izjavi za javnost.

Noben od sklepov ni bil dan na glasovanje, po mnenju poslancev ZL pa je razprava pokazala, da »se večina večina koalicijskih poslancev vprašanju izogiba. V tem očitno sledijo predsedniku vlade, ki se je namesto seje odbora državnega zbora udeležil nekakšne vzhodnoevropske investicijske konference, na kateri je uslužno sporočil, da se prodaja Telekoma Slovenije in drugih podjetij nadaljuje«.

V ZL so še dodali, da ne zagovarjajo državne lastnine, zato ker bi odobravali njeno upravljanje v preteklih letih. »Privatizaciji nasprotujemo zaradi pozitivnih učinkov, ki jih je imela državna lastnina na razvitost, stopnjo zaposlenosti in življenjski standard v Sloveniji, in zaradi možnosti, da bi v državnih podjetjih uvedli napredne oblike delavskega upravljanja v interesu zaposlenih in načrtnega razvoja gospodarstva v korist vseh prebivalcev Slovenije. Krize ni povzročila državna lastnina, ampak zgrešena ekonomska politika ob vstopu v evrsko območje in napačno ukrepanje evropskih institucij, Banke Slovenije in vlad. Odgovornost za politične ukrepe in slabo upravljanje državnega premoženja nosijo tisti, ki danes kličejo po privatizaciji. Iz krize se bomo rešili, ko jim bomo preprečili nadaljnje povzročanje škode.«

V zvezi s prodajo Telekoma Slovenije sicer v ZL vztrajno poudarjajo primer Hrvaškega Telekoma, v katerem se je v desetih letih po prodaji nemškemu, ki je interesent tudi za slovenskega, število zaposlenih prepolovilo. »Telekom Slovenije je v primerljivem obdobju število zaposlenih zmanjšal za le štiri odstotke,« so zapisali v ZL.

Opozorili so še na primer Krke, ki je v državni lasti in je privatizirani Lek prehitela v vseh parametrih, tako v številu zaposlenih kot v obsegu investicij in dobička. »Ti primeri podjetij, ki jih je prevzemnik sicer razvijal, kažejo na to, da se lahko državna podjetja razvijajo bistveno bolje in da bolj koristijo svojemu okolju. Zmanjševanje števila delovnih mest, ki bi bilo v primeru nadaljevanja privatizacije veliko, namreč ne prinese le brezposelnosti. Povzroči tudi povečanje proračunskih izdatkov, medtem ko se zmanjšajo proračunski prihodki in socialni prejemki, od katerih sta odvisna raven zdravstvenih storitev in socialne varnosti,« so v ZL še opozorili premierja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.