Denis Vičič

6. 10. 2014  |  Politika

Šibek odmev vstaj na lokalnih volitvah

© Borut Krajnc

Prvi del lokalnih volitev je mimo. Kdo bo sestavljal mestne svete, je odločeno. Kdo vse bodo župani, še ne. Čez dva tedna bodo med uvrščenima v drugi krog izbirali v Mariboru, Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, v mestni občini Ptuj in v več manjših občinah. Po rezultatih sodeč se je »vstajniški duh« polegel. Izjema je Maribor, kjer se zmaga vendarle ponovno obeta vstajniškemu županu Andreju Fištravcu, je pa v drugi krog prišel tudi Franc Kangler. Z vstajniško idejo, naj bo lokalno prebivalstvo čim bolj vključeno v oblikovanje in izvajanje lokalnih politik, pa v Novi Gorici aktualnemu županu (manjšo) grožnjo predstavlja Luka Manojlović. Pobudnik iniciative Goriška.si sodeluje tudi s člani in simpatizerji vstajniške stranke Združena levica. Omenimo lahko še občino Jesenice, kjer bi župan lahko postal Ahmed Pašić, poznan po pobudi Ejga – za lepše Jesenice, združenju 1800 Jeseničanov, ki prostovoljno izboljšujejo mesto. Več>>

Po podatkih Državne volilne komisije je v nedeljo glasovalo 773 tisoč volivcev, kar je 45,11 odstotka volilnih upravičencev. Glede na državnozborske volitve, ko je prepričljivo zmagala stranka Mira Cerarja, in to predvsem zaradi obljube po transparentnem in etičnem delovanju, so lokalne volitve svojevrstno presenečenje.

Kljub temu, da je bil aprila zaradi zlorabe položaja obsojen na triletno zaporno kazen in poleg tega dobil še dveletno prepoved opravljanja javnih funkcij, so Koprčani ponoven mandat dali Borisu Popoviču.

Ljubljančani so kljub ponavljajočim se očitkom (res so vsi še nepotrjeni) koruptivnem delovanju izbrali Zorana Jankovića in mu vodenje prestolnice olajšali tudi s podporo njegovi listi mestnih svetnikov – dobila je 41 odstotkov glasov, kar pomeni, da bo Jankovič v mestnem svetu imel 21 svetnikov od 45.

»V Ljubljani bomo v prihodnjem mandatu dokončali manjkajočo infrastrukturo, na kanalizacijsko omrežje bo v dveh letih priklopljenih 95 % gospodinjstev, Zaloška cesta bo postala štiripasovna, prenovili bomo Cesto Andreja Bitenca, zgradili kanalizacijo in cesto v Hrušici, pomembna bo povezava Tržaška–Brdo, širili bomo pokopališča v Sostrem, Polju, na Viču, obnovili cesto iz Zaloga na obvoznico, na področju kulture bomo obnovili Švicarijo in uredili prostore za rezidenčne umetnike, čakamo na evropska sredstva za prenovo Cukrarne, zgradili bomo dodatna neprofitna stanovanja, uredili nov center za dementne bolnike, širili mrežo dnevnih in mladinskih centrov … Načrtov je veliko, zelo si želim ureditve kopališča Ilirija in Plečnikovega stadiona, po 14 letih smo začeli prenavljati kopališče Kolezija. In jasno, prihaja tudi Ikea in po 45 letih se je začela gradnja džamije,« je Janković povedal v najnovejšem intervjuju z Juretom Trampušem, v katerem je veliko govora tudi o očitkih korupcije ljubljanskega župana>>

Vstajništvo je deloma zamrlo tudi v Mariboru, saj bo Andrej Fištravec, ki je po protestih proti koruptivnemu županu Francu Kanglerju s podporo mariborskih vstajnikov prišel na oblast, za nadaljevanje županovanja moral v drugem krogu premagati prav Kanglerja.

Kanglerjevo »vstajenje od mrtvih« bi lahko pripisali odločitvi vrhovnega sodišča, ki je ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti. Odločilo je, naj okrajno sodišče znova presodi o Kanglerjevem protizakonitem posredovanju pri tem, da je vedeževalka neupravičeno prišla do občinskega stanovanja. Vrhovni sodniki so ugotovili, da bi moral biti Kangler, če bi že bil obsojen, obsojen samo zlorabe uradnega položaja, saj pri posredovanju ni prejel nobene koristi. Nerazrešenih sicer ostaja več drugih domnevnih zlorab, med drugim pogodba med Mestno občino Maribor in Iskro Sistemi za postavitev in upravljanje radarjev za merjenje hitrosti, o kateri je Komisija za preprečevanje korupcije zapisala, »da so odgovorne osebe s kršitvijo dolžnega ravnanja omogočile korist zasebnemu partnerju in izpolnile znake korupcije«.

»V vsakem primeru pa, ne glede na to, koliko odstotkov ima bivši župan, jih ima preveč. Pri čemer to tudi ni posebnost Maribora. Žal je ena od značilnosti šibkih demokracij, da ljudje hitro pozabijo. In Slovenija ni močna demokracija,« je v aktualni Mladini v intervjuju Boruta Mekine dejal Fištravec>>

Da je vstajniško gibanje povsem zamrlo, ne moremo kar tako sklepati. Vpliv protestov se morda vidi v tem, da so 152 svetniških mandatov od v enajstih mestnih občinah dobile neodvisne liste.

Uroš Lubej, soustanovitelj odbora vseslovenske ljudske vstaje, je tik pred volitvami za Mladino priznal, da je vstajnikom spodletelo pri oblikovanju enotne fronte za nastop na lokalni ravni. Dejal pa je tudi, da ni vse pozabljeno: »Ideje vstajništva, mehanizmi neposredne demokracije, ljudski proračun, bolj transparentno upravljanje z občino, vse to se pojavlja v programih drugih strank in civilnih iniciativ. Tukaj, na vsebinski ravni, se čuti odmev tiste zime«.

V nekaterih občinah je »odmev« glasnejši. Primer sta Jesenice in Nova Gorica, kjer sicer korupcijsko neoporečnima županoma konkurirata prav kandidata, ki – kolikor o njiju vemo do sedaj – najbolj poosebljata vstajniški duh in hkrati obljubljata to, s čimer je Cerar uspel na državnozborskih volitvah.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.