Urša Marn

30. 10. 2014  |  Mladina 44  |  Ekonomija

Žrtve privatizacijske gonje

Komu najbolj koristi, da sta največji državni banki NLB in NKBM padli na evropskem testu odpornosti? Potencialnim kupcem obeh bank, zdaj ju bodo lahko kupili še z večjim popustom.

Zaradi stresnih testov glave ne bodo letele. Za zdaj na položajih ostajajo vsi glavni akterji: guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, predsednik uprave NLB Janko Medja in...

Zaradi stresnih testov glave ne bodo letele. Za zdaj na položajih ostajajo vsi glavni akterji: guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, predsednik uprave NLB Janko Medja in...
© Borut Krajnc

Še spomladi so finančni strokovnjaki napovedovali, da vsaj tri večje nemške banke ne bodo prestale evropskih stresnih testov. Gre za teste, ki naj bi pokazali, ali imajo ključne evropske banke dovolj kapitala, da bodo do leta 2017 sposobne preživeti morebitno ponovitev hujše recesije. Med bankami, ki naj bi padle, se je omenjala tudi Commerzbank. Ključna težava te banke so velikanske terjatve do ladjedelniških podjetij. Vendar Commerzbank na testih ni padla. Nemci so si oddahnili. Že dan po objavi rezultatov je vrednost delnice Commerzbank občutno narasla. Kako je mogoče, so se finančni strokovnjaki v napovedih tako zmotili? In kako je mogoče, da je na testih padla samo ena nemška banka, pa še to ena od manj pomembnih, po drugi strani pa sta padli obe največji slovenski državni banki NLB in NKBM, in to kljub temu, da je država decembra lani obe banki dokapitalizirala z 2,5 milijarde evrov in da je bil pretežni del slabih terjatev iz obeh bank prenesen na tako imenovano slabo banko? To je mogoče zato, ker so stresni testi bistveno bolj subjektivni, kot se jim pripisuje.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.