Denis Vičič

4. 11. 2014  |  Družba

Kje je meja?

© Boban Plavevski

Janez Janša leta 2007 v intervjuju za Večer po mnenju vrhovnega sodišča ni škodil dobremu imenu agencije Ninamedia, ko je bil dejal, da je »Ninamedia nekakšna hišna služba Gregorja Golobiča« in dodal, da agencija javnega mnenja ne meri, ampak ga skuša ustvarjati. Ninamedia mu bo morala vrniti 5000 evrov odškodnine, ki jih je plačal agenciji po sodbi višjega sodišča, ki je prav dalo Ninamedii. Direktor Ninamedie Nikola Damjanić: »Po tej sodbi vsak lahko reče, kar hoče. Vse je svoboda izražanja. Nobena izjava ne more več biti kazniva.« Več>>

»Ninamedia, ki je nekakšna hišna služba Gregorja Golobiča, in njej podobne agencije z objavljanjem anket predvsem v Dnevniku in vzporedno na POP TV javnega mnenja ne merijo, ampak ga skušajo ustvarjati. Zato jim ne zaupajte,« je 1. decembra 2007 za Večer dejal predsednik SDS Janša.

Agencija Ninamedia je nato na okrožno sodišče vložila tožbo proti Janši, ker jih je ta »namerno in neresnično označil za privesek politike. Na ta način je grobo in neupravičeno posegel v čast in dobro ime agencije, saj je toženec s povezovanjem in prikazovanjem odvisnosti tožeče stranke od političnih strank tožeči stranki odvzel vso kredibilnost in verodostojnost njenega dela«. Damjanićevi so zahtevali 20.000 evrov odškodnine in objavo popravka v Večeru in Delu.

Prvostopenjsko sodišče je pritrdilo agenciji in Janši naložilo, naj zaradi posega v ugled in dobro ime plača odškodnino v višini 5000 evrov. Janša se je pritožil, a je sodbo višje sodišče potrdilo: »S tem, ko je raziskave tožeče stranke označil za politično prirejene in pristranske, je tožečo stranko diskreditiral na trgu. Način izražanja in vsebina izjave kažeta na toženčev zaničevalni namen. Zato je izjava žaljiva in predstavlja protipravno dejanje.«

Janša je nato prek odvetnice Nine Zidar Klemenčič zahteval revizijo sodbe. Trdil je, da sta nižji sodišči napačno uporabili materialno pravo. Presojati bi morali ne samo, ali je prišlo do posega v dobro ime agencije, ampak tudi, ali je prišlo do posega v Janševo pravico do svobode izražanja. 

Vrhovno sodišče je reviziji ugodilo, sodbo višjega razveljavilo in jo vrnilo v odločanje prvostopenjskemu sodišču.

»Pravica do svobode izražanja se ne uporabi samo, ko gre za informacije, ki so nežaljive, pač pa tudi, ko so te žaljive, šokantne in moteče,« je navedlo.

»Praksa evropskega sodišča za človekove pravice določa, da je potrebno političnemu govoru dopustiti ostre, surove in celo pretirane izjave. Razprava o legitimnosti raziskav javnega mnenja in o možnih manipulacijah pa je zagotovo razprava, ki sodi v okvir politične razprave,« je še zapisalo.

»Toženčev namen je bil opozoriti širšo javnost na možnost, da so rezultati javnomnenjskih raziskav tudi nepravilni, to pa je zagotovo tema, ki je v javnem interesu. Glede na navedeno torej sodišči prve in druge stopnje nista prepričljivo utemeljili nujne demokratične potrebe po umestitvi varovanja dobrega imena ali ugleda tožeče stranke nad pravico toženca do svobode izražanja in nad splošni interes spodbujanja svobode izražanja na področju, ki zadeva vprašanja splošnega interesa. To pa vodi do zaključka, da protipravnost oziroma nedopustnost toženčevega ravnanja kot eden izmed kumulativno zahtevanih elementov za obstoj odškodninske odgovornosti ni izpolnjen,« je vrhovno sodišče pritrdilo Janši.

Ob tem je dodalo, da je bil Nikola Damjanić v svojih kolumnah v Nedeljskem Dnevniku vrsto let kritik Janševe vlade in da je »direktor tožeče stranke ideološko naklonjen levici«, zaradi česar naj bi imel Janša »zadostno dejansko podlago verjeti v izrečeno«. Tudi zato njegove izjave ne morejo biti kaznive, so še utemeljili sodniki.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.