Borut Mekina

20. 3. 2015  |  Mladina 12  |  Ekonomija

Slovenija depozite pošilja Avstriji

Komu največja državna podjetja zaupajo svoje prihranke?

Član uprave SDH Matej Runjak

Član uprave SDH Matej Runjak
© Borut Krajnc

Slovenski državni holding (SDH) je imel zadnji mesec skoraj deset milijonov evrov prilivov. Kaj je storil s presežnim kapitalom? Podatki uprave za javna plačila (UJP) kažejo, da jih je naložil v depozite. A ne v eno od državnih bank, ki jih upravlja. Ne, depozite je naložil v banko BKS s sedežem na avstrijskem Koroškem. Februarja je v to avstrijsko banko naložil skoraj deset milijonov evrov, januarja še milijon, decembra 2014 devet milijonov in tako naprej, skupaj doslej že več kot 21 milijonov evrov. NKBM, Abanka in NLB v tem času od SDH depozitov od upravljanja državnega premoženja tako rekoč niso dobile.

Iz SDH odgovarjajo, da ima banka BKS pač najboljše obrestne mere. V SDH v zadnjem času sredstva nalagajo zgolj kratkoročno, pojasnjujejo: »Najboljšo obrestno mero za kratkoročne depozite oziroma depozite na odpoklic pa je v zadnjem obdobju ponujala BKS banka, zato je tekoča presežna likvidna sredstva« SDH usmeril k njej. Ministrstva za finance ta državno sponzorirani beg kapitala iz Slovenije očitno ne moti. Videti je, da so se tudi na tem ministrstvu odpovedali domačim bankam. Pričakujejo, so odgovorili na naše vprašanje, »da bodo sredstva iz naslova upravljanja z državnim premoženjem upravljana maksimalno racionalno, s primerno donosnostjo in ob sprejemljivih tveganjih v povezavi z bonitetami bank«.

Pa je to res edino merilo? V SDH so številne sporne prodaje, recimo prodajo Mercatorja Agrokorju, v dokumentih zagovarjali prav zato, ker naj bi se s tem povečala »likvidnost« domačih bank, njim samim pa je za to likvidnost malo mar. A SDH ni edino podjetje s takšno strategijo, je zgolj najpomembnejše. V zadnjem letu je 128 milijonov evrov depozitov v koroško BKS vložil recimo tudi Holding Slovenske elektrarne (HSE), tako rekoč vsa likvidna sredstva, doslej že 41 milijonov evrov, je v BKS prenesla slaba banka (DUTB), 30 milijonov evrov ji je nakazala Pošta Slovenije in, skorajda že ironično, občina Maribor. Mariborska občina tako rekoč ne posluje več z NKBM – ampak zgolj še z BKS.

Odgovorov, zakaj se to dogaja, je lahko več. Morda državne banke depozitov niti ne potrebujejo več, saj so že izdatno dokapitalizirane. Po drugi strani pa je to seveda pričakovano, če v času globalizacije Slovenija spet postaja interesno območje, odvisno od Avstrije. Ekonomsko gledano se majhna lastna država morda dolgoročno ne splača …

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.