»Malčki, otroci v vrtcu s tem, da ima kdo dva očeta ali dve mami, praviloma nimajo težav, neredko pa jih imajo odrasli v njihovi okolici«

Pred nekaj dnevi je Društvo psihologov Slovenije objavilo javno stališče in v njem strokovno zavrnilo vse strahove, ki jih širijo pobudniki referenduma glede posvojitev otrok, ki naj bi jih odobrili istospolnim partnerjem. Omenjajo ideologijo, sovražnost, manipulacije, predvsem pa demifisticirajo prepričanje, da se otrokom v istospolnih družinah godi slabše kot v »klasični«. Z razvojno psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek smo se pogovarjali o izjavi, stanju v Sloveniji, predvsem pa o otrocih, ki so do drugačnosti praviloma bolj odprti kot starši.

Je razprava o omogočanju posvojitev otrok istospolnim družinam res ideološka in strokovno neutemeljena?

»Sporna« zakonska novela ne rešuje in ne redefinira družine, kot pravijo njeni nasprotniki, pač pa drugače opredeli partnerske skupnosti. Po novem bodo pravice dobile tiste partnerske skupnosti, ki vseh socialnih in ekonomskih pravic doslej niso imele urejenih. Vsa razprava se je pričakovano osredotočila na to, kako bodo potekale morebitne posvojitve, kako naj bi kar vsi otroci živeli v istospolnih družinah, kako bodo raznospolne družine izgubile svoje otroke, kako se bodo spremenili kurikularni dokumenti in kdo ve kaj strašnega še … Vse to so interpretacije, ki nimajo podlage v noveli zakona. Posamezniki in posameznice, ki so zdaj s to novelo zakona pridobili pravice, se bodo – govoriva hipotetično – morebiti res postavili v vrsto na centrih za socialno delo, kjer bodo enako kot heteroseksualni pari preverjeni, ali lahko posvojijo otroka. A na koncu bo vedno odločala stroka. Istospolne partnerske skupnosti pri postopku posvojitev ne bodo imele nikakršne prednosti, vnaprej dane možnosti, da dobijo otroke. Izpeljave, ki jih širijo nasprotniki novele, gredo žal v smer zastraševanja ljudi, češ, kaj vse bo izgubila t. i. klasična družina, ker bodo v prostor stopile istospolne partnerske skupnosti. Popoln nesmisel.