Strah pred novo finančno krizo

Hitrorastoče države so se zaradi nizkih obrestnih mer v ZDA dodatno zadolžile v dolarjih. Zneski so po poročanju Frankfurter Allgemeine zaskrbljujoče visoki. Če bo tečaj dolarja še rasel, grozi učinek domina, ki lahko pahne svetovno gospodarstvo v novo krizo. Da je močan dolar problem, je v zadnjem času v tako rekoč vsakem govoru opozorila generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde.

V dolarjih so se na veliko zadolžila predvsem podjetja v hitrorastočih državah. Številna po oceni IMF svojih dolgov v dolarjih nimajo zavarovanih. Zato je rast tečaja dolarja zanje problem. Njegova vrednost se je realno v zadnji polovici leta povečala za 12 odstotkov. Hkrati so gospodarstva v hitro rastočih državah v težavah. Brazilija in Rusija se gibljeta med stagnacijo in depresijo, kitajska gospodarska rast je počasnejša od predvidene, tudi indijsko gospodarstvo ne cveti več tako, kot bi si želeli. Po podatkih Banke za mednarodne poravnave imajo podjetja v hitrorastočih državah v svojih bilancah kredite v višini 2000 milijard dolarjev.

Po podatkih Financial Timesa je rast v hitrorastočih gospodarstvih najpočasnejša od leta 2009. Prihodki ključnih hitrorastočih držav od izvoza so padli predvsem zaradi padca cen surovin in nafte, kapital pa se zaradi močnega dolarja seli iz njih. Medtem ko je bila finančna kriza, ki je izbruhnila leta 2008, za hitrorastoča gospodarstva zunanji šok, zato so po njej njihova gospodarstva lahko hitro okrevala, je sedanja rast šibka v glavnem zaradi notranjih dejavnikov.

Kdo pa naj bi spodbudil rast tečaja dolarja? Christine Lagarde je jasna: to je Janet Yellen, guvernerka Zveznih rezerv (Fed), ameriške centralne banke, ki napoveduje, da utegne že junija dvigniti temeljno obrestno mero in tako začeti normalizirati denarno politiko. A John Cassidy v New Yorkerju navaja razloge, zakaj je Fed prisiljen premisliti, ali je res že čas za dvig obrestne mere, ki je že od začetka krize leta 2008 blizu ničle.